Šilentabor

Opis poti

Šilentabor predstavlja najvišji vrh (751 m) grebena na jugozahodni strani Pivške kotline, ki deli Zgornjo Pivko od doline Reke in od Brkinov. Lepo število najdb iz prazgodovine priča o tem, da sta na Taborskem grebenu stali dve gradišči: Šilentabor in Gradišče. Parkiramo pred železniškim podhodom na urejenem parkirišču, tik pred Parkom vojaške zgodovine.

Izlet začnemo tako, da najprej prečkamo cesto in takoj zagledamo usmerjevalne table. Prvi del poti je skupen tako za Šilentabor kot za Sv. Primoža, kaj kmalu pa se pot desno odcepi in od tam boste do cilja potrebovali še nekje 45 min, vse skupaj pa 1.5h. Z grebena se ponuja razgled nad bližnje hribe in kraje – Vremščica, Nanos, Pivška kotlina, greben Javornikov, Snežnik in hribovje nad dolino reke Reke. Prav ta strateška lega je gradišču dajala izjemen pomen.
Gradišči naj bi nastali že v ilirski dobi kasneje pa so ju uporabili tudi Rimljani. Ob Šilentabru so v srednjem veku sezidali mogočen grad. O njem nam je ohranil pričevanje Valvasor. Grad naj bi bil končan leta 1471, ko so po nekaterih virih Turki prvič pridrli na Pivško. Od 15. stoletja dalje je tu stala ena izmed največjih protiturških utrdb na Slovenskem, o kateri danes pričajo zgodovinski viri.
V bližini vasi je cerkve sv. Martina s freskami iz leta 1464, ki sodijo v istrsko-kraški umetnostni krog. V njeni ladji najdete kamnite okraske ljudskih kamnosekov, ki so se v 17. stoletju razširili po Pivškem in pustili številne sledove po hišah in cerkvah. Po nekaterih domnevah naj bi tu stal celo antični Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, enega največjih cerkvenih učiteljev.

Iz Šilentaborja se lahko po razgibani kraški pokrajini po Krpanovi poti podate do Primoža nad Pivko. V30-tih letih 20. stoletja so Italijani na vrhu Primoža zgradili veliko podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v vzhodnem delu Alpskega zidu. Utrdba na Primožu ima skupaj 471m podzemnih rovov, ki so vkopani v živo skalo ter zglajeni z betonom.