Opis poti
Naša izhodiščna točka je bila vas Prtovč (skozi Razor).
Pot je lahka in dobro označena in primerna tudi za mlajše otroke (4/5 +), ki so vajeni hoje. Za vzpon boste potrebovali 1 h in 30 min, premagali pa boste okoli 670 višinskih metrov.
Že ob poti vas bodo navduševali lepi razgledi, z najlepšimi pa boste nagrajeni na samem vrhu.
Ratitovec je pogorje, ki ima 4 različne vrhove (najvišji Altemaver, Gladki vrh, Kremant in Kosmati vrh). Najbolj obiskani je Gladki vrh, ki se nahaja tik nad Krekovo kočo in ga lahko dosežemo že v nekaj minutah. Ker je pobočje Ratitovca golo, se od koče in z Golega vrha na jasen dan odpre lep razgled po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju, na Julijske Alpe, Karavanke in Savinjske Alpe. Na pobočju lahko opazujete pašnike in krave ter tam naredite še kak krajši pohod.
Na Gladkem vrhu stoji razgledna plošča, ki vam bo v pomoč pri prepoznavanju različnih vrhov in krajev.
Najprej se zapeljemo v vasico Prtovč, kjer bomo pričeli z pohodom. S parkirišča se sprehodimo do začetka vasi, nadaljujemo rahlo desno v smeri Ratitovca čez Razor po cesti, ki nas pripelje v gozd in se začne prečno vzpenjati čez razmeroma strma pobočja. Pot višje preči slabšo gozdno cesto, le nekoliko za tem pa se nam z desne priključi markirana pot od lovske koče. Nadaljujemo v smeri Ratitovca po zložni poti. Naprej pot zavije nekoliko proti levi in se začne strmeje vzpenjati. Strmina kmalu popusti in pot nas pripelje na manjšo ravnico imenovano Razor, kjer je tudi razpotje. Nadaljujemo naravnost po široki poti, ki kmalu zavije v levo in se začne strmo vzpenjati. Pot naprej preči kratek pas gozda, nato pa nas pripelje na razgledna travnata pobočja Ratitovca. Tu se pot položi, zavije nekoliko proti desni in nas ob lepih razgledih pripelje do Krekove koče na Ratitovcu.
Nazaj se lahko vračate po krožni poti čez Povden. Mi smo se vrnili nazaj po isti poti.
zapisala: Barbara Z. Strojan
Zanimivosti
Škofja Loka je bila prvič omenjena leta 973 kot Lonca.
Škofja Loka leži na nadmorski višini 351 metrov, ob sotočju rek Poljanske in Selške Sore, na prehodu iz Sorškega polja v Škofjeloško in Polhograjsko hribovje. Stari del mesta stoji na rečnih terasah in obsega Mestni trg (Plac) in Spodnji trg (Lóntrg). Nad gradom se dvigata hrib Kráncelj (475 m) in Štángruf (472 m)
Zapisi navajajo da je bila Škofja Loka v 14. stoletju obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in petimi mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo. Leta 1457 je v mesto vdrl Jan Vitovec, vojskovodja celjskih grofov in mesto požgal. Leta 1476 so mesto napadli Turki. Večkrat je po mestu pustošila kuga.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Krekova koča
Krekova koča je znana po prijaznosti oskrbnikov in dobri hrani. NUJNO morate preizkusiti njihove slastne flancate. So ogromni, puhasti, ravno prav sladki in se kar stojijo v ustih. Njamsi!
Torka 4
4229 Sorica
031 669 944
Mila in Staš priporočata
Legenda o nastanku bližnjega hriba- Lubnika
Svojčas sta živela dva brata velikana. Prvi je domoval na Križni gori (ki je za Lubnikom druga najbolj priljubljena izletniška točka Ločanov), drugi na Črnem vrhu. Prehranjevala sta se tako, da sta okoliškim kmetom kradla živino. Ko je v Selški dolini te zmanjkalo, je velikan s Križne gore odšel na lov v Poljansko dolino, kar pa onemu s Črnega vrha ni bilo všeč. Zato je nalomil skale Črnega vrha in jih začel metati proti Križni gori. Drugi velikan je storil enako. A bila sta prešibka, da bi skale zalučala dovolj daleč, zato so te padale sredi med njiju, prav tja, kjer danes stoji Lubnik. Sklepno dejanje njunega smrtnega boja se je zgodilo prav na tem kupu skal. Na njem sta se ruvala sedem dni in noči, nato pa je velikan s Križne gore bratu odtrgal glavo, jo pustil na vrhu in izginil neznano kam. Sčasoma je nametane skale in lobanjo prekril gozd, Ločani pa so gori, katere kopasti vrh spominja na vrhnji del človeške lobanje, dali ime Lubnik (iz: lobanja – Lobnik – Lubnik).