Planina Dolga njiva-Tržič
Regija | Gorenjska |
Izhodišče | parkirišče Dolga njiva-Jelendol |
Dolžina poti | 1 km |
Trajanje poti | 30 min |
Nadmorska višina izhodišče | 1255 m |
Nadmorska višina cilj | 1400 m |
Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, zgodaj jeseni |
Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
Zahtevnost | srednje zahtevna pot |
Opis poti
Kam na kislo mleko, masovnek, žgančke in lep razgled v neokrnjeno naravo? Planina Dolga njiva je lahko dostopna tudi za mlajše otroke. Planšarija vas navduši tudi s številnimi domačimi živalmi, ki so za otroke prava atrakcija.
Poti na planino je seveda več, lahko uberete pastirsko pot ali gozdno cesto, obe sta lepo urejeni in po dobrih 30 minutah ste že na Planini Dolga njiva.
Dostopate tako, da se na gorenjski avtocesti najprej usmerite proti Tržiču. Od Tržiča do planšarije Dolga njiva je 16 kilometrov. Ko pridete v Tržič, pri bencinski črpalki zavijete na desno in naprej v smeri Dovžanove soteske. Vozite mimo Čadovelj, skozi Jelendol in desno po makadamu do križišča z veliko tablo. Sledite cesti za Dolgo njivo, ob kateri teče potoček ter čez nekaj kilometrov parkirate na lepo urejenem in označenem parkirišču. Od tod pa se naprej odpravite peš, do cilja vas loči le 30 minut zmerne hoje.
Pot je primerna za nosilke ter za hojo z otroki 3 + leta starosti. Za otroški voziček pot ni primerna. Pot poteka po hladni senčki, v primeru slabšega vremena pa lahko pričakujete da bo pot blatna, zato je potrebna primerna otroška pohodna oprema.
Pričakajo vas kravji zvonci, MUuu muu in I A oslička se sliši že ovinek prej, preden ozrete prelepo planšarijo Dolga njiva. Tu pa najdete tudi številne domače živali, ki niso prav nič sramežljive. Pričakajo vas glasni purani, kokoške, telički itd. Od planšarije se lahko odpravite z otroki tudi po krajši Orlovi poti, zemljevid pa najdete na tabli pri koči.
Zanimivosti
Prvo nedeljo v septembru v Tržiču poteka tradicionalna prireditev Šuštarska nedelja.
Na Šuštarsko nedeljo obišče Tržič več 10.000 obiskovalcev iz vse Slovenije in tudi iz sosednjih držav, tradicija pa se ohranja že več kot pol stoletja. Trgovci iz vse Slovenije svoje blago razstavljajo na več kot 300 stojnicah, cel dan se odvijajo različne kulturne, zabavne in etnografske prireditve, tržiški gostinci pa vas ta dan pričakujejo s pravim šuštarskim kosilom in tržiškimi bržolami.
Šuštarska nedelja se je razvila iz tržiških sejmov, Tržič je namreč leta 1492 dobil trške pravice za prodajo vina, živine in železnih izdelkov. Tako so se v mestu tedensko in tudi letno vrstili številni sejmi, od katerih sta bila najpomembnejša Andrejev sejem pred Miklavžem in sejem kmečkih izdelkov na Angelsko nedeljo (prva nedelja v septembru). Na ta dan so bili vsako leto šuštarski vajenci - "jungri" sprejeti med pomočnike - "ksele". Ta običaj, ki so mu pravili "frajšprehunga", so zaključili s sejmom in nazadnje tudi z veselico, kjer so pozabili na celodnevno delo na nizkih trinogih stolčkih in šuštarski luči na "gauge".
In še ena znamenitost krajev tod okoli. Le nekaj deset minut vožnje iz Tržiča se nahaja Dovžanova soteska.
Ta soteska je potovanje v času. Čeprav je starejša kot dinozavri, ni vanjo nikoli stopila dinozavrova noga. Je pa zaplavala. Tu je bilo zadnjih 300 milijonov let tropsko morje. V njem je vrvelo morskih živali, zato danes v skalah soteske mrgoli njihovih fosilov. Tudi takih, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Dovžanova soteska ni kar tako že več kot 25 let zavarovana kot naravni spomenik. Je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Slikovito dolino, ki leži 3,2 kilometra severovzhodno od Tržiča, je reka Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje Karavank in razgalila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijonov let. Kamninske plasti so kot listi debele knjige, v kateri je zapisana čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in spreminjanju okolij v daljni geološki preteklosti. Dovžanovo sotesko odlikuje izjemna pestrost sedimentnih kamnin ter številnost in raznovrstnost fosilnih ostankov. Prav slednje je njeno ime poneslo v svetovno strokovno literaturo. Seznam tukaj najdenih rastlinskih in živalskih vrst je res dolg, izstopata pa ramenonožec Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica. Oba sta bila prvič najdena in opisana v Dovžanovi soteski in upodobljena celo na znamkah Pošte Slovenije.
Legenda o nastanku Tržiča
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Planšarija Dolga njiva
prijazna planšarica vam na prste obeh rok našteje številne domače tradicionalne planšarske jedi. Da se vam pocedijo sline naj jih omenimo le nekaj; slastni domači sirovi štruklji, masovnek, žganci in kislo mleko.
Za očete, ki pridno nosijo nosilke se na tekočem meniju najde tudi šilce za živce, za otroke pa številne osvežujoče brezalkoholne pijače. Pri malici vas spremlja glasba kravjih zvoncev, oči pa počijejo na prelepih okoliških vrhovih.
Jelendol 35,
4290 Tržič
051 686 095
Vita, Olja in Juna priporočajo
Gorenjsko plažo v Tržiču, kjer najdete super zunanji bazen, ki poleti poskrbi za pravo osvežitev.