Družinski izleti, Planina Prevala, z otroki raziskujemo Gorenjsko

Regija	Gorenjska
Izhodišče	parkirišče pri prelazu Ljubelj
Dolžina poti	5 km
Trajanje poti	1,5 h
Nadmorska višina izhodišče	1057 m
Nadmorska višina cilj	1311 m
Najprimernejši čas za obisk	poleti, zgodaj jeseni, spomladi
Primerno za	nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let
Zahtevnost	srednje zahtevna

Opis poti

Planina Prevala je priljubljena izletniška točka na južnem pobočju Begunjščice. Slikovita, nezahtevna in nas iz Ljubelja skozi Bornova tunela pripelje do planine na nadmorski višini 1311 m.

Planina je v poletnem času dobro obiskana, saj je odličen pohodniški cilj za vse generacije, tako za mlade družine kot starejšo populacijo. Z doline Drage prek planine Planinica pripelje makadamska cesta, zato je planina zanimiva tudi za gorske kolesarje.

Štartamo na Ljubelju.

Na koncu parkirišča pod nekdanjim hotelom na Ljubelju poiščemo tablo z napisom Preval. Na poti prečkamo melišča in robove, ki se spuščajo z Begunjščice proti Podljubeljski dolini. Ob poti je bunker, spomin na čas pred drugo svetovno vojno, ko so tu gradili obmejne bunkerje zaradi možnosti napada s severa. Pod nami so lepo vidni tudi ostanki taborišča Ljubelj.

Ne pozabite svetilke.

Kmalu pridemo do 200 m dolgega Bornovega tunela, ki je vmes prekinjeno z odprtino, ki služi osvetlitvi in prezračevanju. Prehod skozi tunel bo z uporabo svetilke za najmlajše pohodnike še prav posebno doživetje. Pazimo na glavo, predvsem pri vhodu, korak pa prilagodimo tudi nekaj velikim lužam. Ko tunel pustimo za seboj, še nekaj časa hodimo po robu vzhodnega ostenja Begunjščice, nato pa nas od koče na Prevali loči le še zmeren vzpon, sicer pa gozdna pot, ki se pod kočo priključi poti iz Potočnikovega grabna. Spotoma utrgamo kislo robido in občudujemo metulja, ki mirno počiva. Velja omeniti, da moramo biti pri hoji previdni. Pot je na nekaterih odsekih precej ozka in prepadna in zavarovana z jeklenicami.

Zanimivosti

Bornov tunel.

Za prečkanje potrebujemo naglavno svetilko.

Vloga tunela včasih in danes. Tunel leta 1891 dal napraviti baron Julij Born, lastnik Šentanskega rudnika in vile na Ljubelju. Bil je velik ljubitelj divjih živali, zato je tu naselil večje število kozorogov, jelenov in košut. Predor mu je omogočal lažji dostop do lovišč na južni strani Begunjščice, nam pa nudi lep sprehod prek melišč in gozdov.

Ta soteska je potovanje v času. Čeprav je starejša kot dinozavri, ni vanjo nikoli stopila dinozavrova noga. Je pa zaplavala. Tu je bilo zadnjih 300 milijonov let tropsko morje. V njem je vrvelo morskih živali, zato danes v skalah soteske mrgoli njihovih fosilov. Tudi takih, ki jih ni nikjer drugje na svetu. Naši najmlajši so bili nad prečkanjem temnega predora nadvse navdušeni!

Tik pod Prevalo opazite ostanke taborišča Ljubelj.

Koncentracijsko taborišče Ljubelj je bilo zgrajeno leta 1943 na obeh straneh ljubeljskega prelaza kot pomožno taborišče koncentracijskega taborišča Mauthausen. Do konca vojne je moralo približno 1800 jetnikov skopati predor skozi Karavanke. Pri tem je okoli 40 ljudi umrlo zaradi trdega dela ali pa so jih usmrtili. Slovenska vlada je leta 1950 pustila zgraditi na mestu, kjer je bilo koncentracijsko taborišče, spomenik in razglasila ta prostor za spominski kraj. Trpljenje jetnikov je prikazano s kipom kiparja Borisa Kobeta. Kje je stalo južno taborišče, se še danes dobro vidi, kajti do danes so ohranjeni betonski temelji barak. Z jeklenimi ograjami zaščiten provizorični krematorij spominja na tukaj sežgane jetnike.

V bližini se nahaja še ena znamenitost in sicer Dovžanova soteska.

Dovžanova soteska ni kar tako že več kot 25 let zavarovana kot naravni spomenik. Je geološko eno najzanimivejših območij v Sloveniji. Slikovito dolino, ki leži 3,2 kilometra severovzhodno od Tržiča, je reka Tržiška Bistrica vrezala globoko v osrčje Karavank in razgalila najpopolnejše zaporedje kamnin iz obdobja mlajšega paleozoika, starih med 300 in 260 milijonov let. Kamninske plasti so kot listi debele knjige, v kateri je zapisana čudovita zgodba o nenavadnih živih bitjih in spreminjanju okolij v daljni geološki preteklosti. Dovžanovo sotesko odlikuje izjemna pestrost sedimentnih kamnin ter številnost in raznovrstnost fosilnih ostankov. Prav slednje je njeno ime poneslo v svetovno strokovno literaturo. Seznam tukaj najdenih rastlinskih in živalskih vrst je res dolg, izstopata pa ramenonožec Karavankina schellwieni in luknjičarka Sphaeroschwagerina carniolica. Oba sta bila prvič najdena in opisana v Dovžanovi soteski in upodobljena celo na znamkah Pošte Slovenije.

Zemljevid

Gostinski lokal v bližini

Koča na planini Prevale

je kot nalašč, če se vam zalušta jedi na žlico in drugih dobrot hribovskih kuharic. Štruklji, jota, štrudl, masovnjek, žgančki in še marsikaj za lačne pohodnike se bo našlo!