Partizanska bolnišnica Franja
| Regija | Goriška |
| Izhodišče | označeno parkirišče |
| Dolžina poti | 1 km |
| Trajanje poti | 1-2 h (odvisno od interesa) |
| Najprimernejši čas za obisk | pomlad, poletje, jesen |
| Primerno za | nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Ste že slišali za partizanko Anko? Kaj pa Tino ali pa Staneta? Sigurno so tudi oni odigrali pomembno vlogo, ampak najverjetneje med nami ni nikogar, ki še ne bi slišal za bolnišnico Franjo. Ta je ime dobila po zdravnici Franji Bojc Bidovec, ki je je vodila večino časa. Sigurno gre za enega večjih spomenikov tedanjega časa.
V težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih pri Cerknem je bolnišnica delovala ilegalno, poleg osebja so bili za uspešno delovanje močno zaslužni tudi okoliški prebivalci, ki so pomagali kolikor se je le dalo z zbiranjem hrane in zdravil. Bolnica je delovala od konca leta 1943 pa vse do maja leta 45. Bila je dobro skrita in celo ranjenci, ki so bili tja prepeljani niso poznali poti, saj so jim prevezali oči.
Franja je imela učinkovito lastno obrambo, v strmih stenah nad potokom so naravni bunkerji, kjer so na sovražnikom bdeli mitraljezi. Soteska je bila dvakat napadena, vendar bolnice niso nikoli odkrili.
Kompleks bolnice Franja sestavlja 14 lesenih barak ter nekaj pomožnih objektov, kjer so bile spalnice ranjencev ter osebja, kuhinja, skladiščni prostori, soba za rentgen, operacijska soba, lekarna in celo električna centrala.
Leta 2007 je cerkljansko območje zajela huda nevihta, ki je povzročila hudourniške poplave. Takrat je voda odnesla vse razen ene barake ter večino predmetov, ki so bili tam shranjeni. Po sanaciji in obnovi so bolnico leta 2010 ponovno odprli za javnost.
Pot začnemo iz lepo urejenega parkirišča in po približno 15 minutah pridemo do bolnišnice. Prečkamo več informativnih tabel, obdajajo pa nas tolmuni, brzice ter slapovi potoka Čerinščica.
Zanimivosti
Zdravstveni delavci so za ranjence skrbeli v okoliščinah, ki si jih je danes težko predstavljati. Operacije so tako včasih potekale brez omame, imeli so na razpolago tudi eter, pentotal in druga sredstva. Primanjkovalo pa jim je antibiotikov, krvi in plazme. Marca 1945 so pridobili tudi rentgenski aparat, ki ga je imela poleg Franje samo še ena partizanska bolnišnica.
Zemljevid
Gostinski lokal v bližini
Gostilna Gačnk v Logu
Verjetno vas prepričamo, če napišemo da imajo super lušten ambient, zeloooooo okusno hrano, povrh vsega pa so tudi prijazni pri postrežbi?
Se sigurno še vrnemo.
Dolenji Novaki 1,
5282 Cerkno
(05) 372 40 05
Mila in Staš priporočata
Zanimalo naju je, kdo je bila ta pogumna Franja in našli smo tale zapis:
Franja Bojc je izhajala iz kmečke družine iz Nemške vasi blizu Ribnice, a se je kljub temu odločila za študij medicine. Ob začetku vojne je mesto zdravnice v Bohinjski Bistrici zamenjala za zdravniško prakso v domačem kraju. Začela je sodelovati z osvobodilno fronto in pomagati ranjenim partizanom. Kmalu po prihodu je bila Franja imenovana za upravnico bolnišnice v soteski Pasice. Za mlado zdravnico to gotovo ni bila lahka naloga – ne le zaradi težkih vojnih razmer, ki so terjale veliko naporov in odrekanja, pač pa tudi zato, ker je bila ženska. V tistem času ženske še zdaleč niso bile enakopravne. Pritiski in nasprotovanja so se pokazali tudi v obtožbah proti njej in v sodnem procesu, ki je sledil poleti leta 1944. Začasno je morala zapustiti mesto v Franji, a je bila na koncu oproščena in se je lahko vrnila. Daša, to je bilo njeno partizansko ime, je v partizanih našla tudi svojo ljubezen. S Frenkom Bidovcem sta se poročila 20. februarja 1945, svatba pa je bila kar v bolnici Franja.
