Otonova pustolovščina-Krajinski park Lahinja
Regija | Jugovzhodna Slovenija |
Izhodišče | Info center krajinskega parka Lahinja, Veliki Nerajec 11, 8343 Dragatuš |
Dolžina poti | 8,5 km |
Trajanje poti | 3-4 h |
Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, jeseni |
Primerno za | 6+ let |
Zahtevnost | srednje zahtevna pot. Tudi za možgančke;) |
Opis poti
Kadar se potepate po čudoviti Beli krajini, nikar ne prezrite zanimive družinske pustolovčine v naravi. Na sprehodu skozi krajinski park Lahinja boste z reševanjem znamenitih ugank Otona Župančiča, odkrivali skrivnosti kulturne in naravne dediščine.
V sklopu pustolovščine si lahko ogledate filmček, v katerem jih Oton skozi igro povabi k iskanju poti iz parka.
Krožna pot se začne z ogledom štiri minutnega predstavitvenega filmčka "Otonova pustolovščina" v Info centru, kjer boste prejeli nahrbtnik z zemljevidom, zloženko z zgodbico in kartico s prvim namigom. Na izposojo so tudi daljnogledi, ki vam bodo prišli v pomoč pri aktivnem raziskovanju parka. Otroci se bodo na igriv in zabaven način spoznali z literarno dediščino kraja, starši oz. spremljevalci pa bodo prejeli navodila in usmerjali svoje mlade raziskovalce pri reševanju nalog. Za ta potep si vzemite 3-4 h časa, cena rekvizitov pa je 8 evr/otroka, starši brezplačno. Zaželjeno je, da sta pri raziskovanju in reševanju nalog prisotna vsaj 2 otroka (največje število udeležencev je okvirno do 10).
Otonova pustolovščina je namenjena tako individualnim družinam kot šolskim skupinam in je potrebna predhodna najava (info@ric-belakrajina.si ali
+386 40 842 717). Primerna je za otroke v starosti od 6 do 14 let ter za vse pustolovce in pustolovke po srcu.
Več o Beli krajini in Otonovi pustolovčini pa si lahko preberetu tudi na spletni strani RIC Bela Krajina.
Zanimivosti
Ali ste vedeli?
V osrčju Bele krajine s svojimi posebnostmi preseneča tudi reka Lahinja, ob kateri so nanizani gozdovi, močvirja in vlažni travniki. Zaščiteno območje, ki obsega povirje in 7 kilometrov zgornjega toka reke, je prava zakladnica botaničnih posebnosti. Krajinski park Lahinja je bogat z naravno in kulturno dediščino, kar potrjuje osem varovanih naravnih, šest kulturnih spomenikov ter dva naravna rezervata. V parku so med drugim na ogled Klepčev mlin in žaga venecijanka, cerkvica Vseh svetnikov z »zvonikom na preslico«, info center parka, belokranjska hiša, Galerija domače in umetnostne obrti.
Prelepa Bela krajina pa je bila tudi dom Otona Župančiča.
Oton Župančič se je rodil kot prvi izmed treh otrok v trgovski družini očetu Francu in mami Ani (roj. Malič) 23. januarja 1878 v Vinici v Beli krajini. Umrl je 11.6.1949 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Dragatušu, kamor se je 1880 preselil družina. Sončna Bela krajina mu je odprla svetlobni prostor, hkrati pa ga opozorila na slovensko izseljensko krizo, zlasti na izseljevanje v Ameriko, kamor se je izselilo tudi nekaj njegovih sorodnikov. Oton Župančič je ustvarjal petinpetdeset let in je bil celo prvo polovico 20. stoletja v samem središču slovstvenega dogajanja na Slovenskem. Našo književnost je najbolj obogatil s svojo poezijo, pomemben pa je tudi njegov prispevek k dramatiki, kratki prozi, esejistiki in še posebej prevodni literaturi. Župančič je bil pomemben ustvarjalec otroške in mladinske poezije. Predvsem v poznem obdobju svojega ustvarjanja je pisal zbirke pesmi za otroke in uganke, in sicer Pisanice (1900), Lahkih nog naokrog (1912), Sto ugank (1915), Ciciban (1915), Mlada pota(1920).
V temni sobi poskuša Oton Župančič pisati. Spominja se svojega otroštva, vendar ima njegov spomin luknje.
Prisluhnite njegovi zgodbi, ki vas bo vodila v Otonovo pustolovščino
Zemljevid
Gostinski lokal v bližini
Gostilna Muller
Gostilna s tradicijo deluje že od leta 1965. Ime Gostilna Műller ali mogoče bolj poznano domače ime "Pri Bariču", se je obdržalo vse do danes. Ponujajo pestro izbiro tipičnih belokranjskih jedi, mesnih in ribjih jedi, pa tudi bogato izbiro lokalnih vin.
V prijetnem ambientu, zavidljivi gostoljubnosti, strokovno usposobljeni in prijazni postrežbi vas bo presenetila tudi okusnost pripravljenih jedi. Ena izmed njihovih največjih posebnosti so prav gotovo vsakodnevno sveži doma pečeni dišeči kruhki in pogače.
Ločka cesta 6
8340 Črnomelj
info@gostilna-muller.si
00386 40809295
Vita in Olja priporočata
Ena od najbolj znanih belokranjskih jedi je belokranjska pogača. Njami!
Podobna je kruhu, vendar zelo posebna. Vedno jo postrežejo toplo, lomimo in trgamo pa jo s prsti po poševno zarisanih črtah.
Osnovne surovine za belokranjsko pogačo:
- 50 dag mehke bele moke,
- 3 dcl mlačne vode,
- 2 kavni žlički soli,
- 20 g kvasa,
- 1 ščepec kumine,
- 1 celo jajce in
- pol žličke sladkorja.