Pot Mikulovega vraga z oslički
| Regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Izhodišče | različno- lahko pri gradu |
| Dolžina poti | 4 km |
| Trajanje poti | 2-3 h |
| Najprimernejši čas za obisk | celo leto |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | daljši sprehod |
Opis poti
Mali košček raja smo pred kratkim našli v občini Kostel, skrita in tik ob meji, vendar nudi ogromno možnosti za preživljanje prostega časa. Ljudje so med seboj povezani in pišejo uspešno turistično zgodbo. Šli smo pogledat Pot Mikulovega vraga. Še ena krožna pešpot boste rekli, pa temu ni čisto tako.
Na ta izlet se lahko podate v spremstvu osličkov. Na spletni strani Kočevsko so zapisali: Zgodba ponudnika izletov z oslički se začenja že nekje v začetku 17. stoletja, ko so v okolico Kostela naselili Uskoke. Hja, to je bilo malo za kazen, saj so se v svojem starem kraju, okolici Senja, preveč uspešno ukvarjali z donosno obrtjo - gusarjenjem. Ampak stara navada ne zamre zlahka in tudi po spremembi bivališča, je bila izvedena še marsikatera morska akcija, tovor pa je bil na konjih in oslih prenesen kamor je bilo treba. Vrnite se v preprostejše čase in izkusite doživetje tovorništva, kjer čas narekuje ritem oslovskega koraka.
Natovorili smo oslička z malico, ki nam je bila obljubljena na koncu poti. Drugi osliček je bil malo prost, malo pa je na hrbtu prevažal našo najmlajšo udeleženko. Celo doživetje je tako dobilo čisto drug privdih. Odlično smo sodelovali z G. Blažem, ki je bil vodnik. Njihova ekološka kmetija Štefančič ima okrog 120 glav koz, pridelujejo kozje mleko, sire, feta sir, jogurte, tudi domače mesne proizvode. Svoje izdelke prodajajo na tržnici v Ljubljani in Naklem. V zadnjem času se ukvarjajo tudi s turizmom. Imajo veliko malih živali na kmetiji (zajčki, goske, race, kozice, konji, krave itd.)
Osličke lahko »najamete« tudi za več dni in se podate na večdnevno avanturo. Možnost vandranja po drugih poteh, mi smo izbrali Mikulovo, da smo res začutili, kako so nekoč tihotapili po teh koncih in ker je z vsemi potoki in potočki res razburljiva. Poleg tega pa je tudi najbolj smiselna, saj ima cilj – grad! Za vadranje z oslički se je nabolje pozanimati kar pri G. Blažu na tel. št: 041 834 733 .
Pot smo začeli pri turistični kmetiji Padovac, kjer smo se okrepčali z najboljšim štrudljem daleč naokoli. Pripravijo lahko jedi po naročilu – kosila, prigrizke. Kmečki krožnik (zelje, matevž, krvavice, klobase), čušpajz (nolončnica), slasten štrudelj, pogača in druge jedi v skladu s predhodnim dogovorom.
Na poti do gradu smo prečkali potok, prigovarjali osličkom, včasih tudi našim človeškim in si z zanimanjem ogledali etnološko zbirko v koči Kostel, ki jo upravlja Društvo kostelskih žena Nežica.
Za izlet smo potrebovali 3 ure in seveda smo na koncu vsi komaj čakali da raztovorimo oslička, ki je nosil našo malico. Pa to ni bila le malica ampak skoraj da kraljevska pojedina. Saj bi vam opisali vse te okuse, pa vas rajši povabimo, da si čimprej rezervirate svojo izkušnjo.
Super izlet, ki ga priporočamo prav vsakemu! Več informacij pa lahko dobite na: www.visitkostel.com
Zanimivosti
Kostel leži ob reki Kolpi, kjer ponujajo kar nekaj zabavnih stvari. Mi smo se preizkusili v raftanju. Raft smo si izposodili pri apartmajih Bilpa, kjer so nam prijazno pokazali osnove in razložili traso. Nora narava je naša najmlajša dva ob veslanju spominjala na Amazonko;) Reka ima tudi prijetno temperaturo stopinj, tako da paše kopanje tudi ob vročinskem valu.
Zemljevid
Nastanitve v bližini
nastanitve v Kostelu
Glamping Va Vrti v Vimolju
Turistična kmetija z nastanitvijo Pri Papeževih v Banja Loki
Podliparska hiša in hiša Velikanka v Fari – Rožni vrt pri Fari (Velikanka je kot nekakšen hostel, Podliparska pa je 200 let stara hiša s staro opremo)
Lukčeva domačija – igrificirana kmetija, namenjena posebej družinam, pripravijo tudi hrano tam nekje do 30 oseb, delavnica peka kruha, osnove lokostrelstva, escape room, kjer se oblečete v starinska oblačila
Hiša Avanture Kostel na Hribu – možnost nastanitve za več oseb, manjša sejna soba itd.
Mila in Staš priporočata
V Kostelu so pri eni hiši imeli vraga. Sedel je na zapečku in ves čas nagajal gospodinji. Dala mu je jesti fižola, on pa je mehkega pojedel, trdega pa metal po hiši in pri tem govoril: »Mehku, trdu. Mehku, trdu. Vraga so se potem naveličali.
Gospodar Martin ga je dal v žakelj, zavezal in vrgel v Kolpo. Mislil si je: »Zdaj smo se za vedno znebili tega vraga!« Od Kolpe je sopihal v hrib proti domu. Bil je že utrujen in poten. Ko je prišel domov, je videl vraga, ki je sedel na zapečku. Vrag mu je rekel: »Martin, jaz sem že suh!«
