Petelinje jezero-Kope
| Regija | Koroška |
| Izhodišče | parkirišče pri smučišču Kope |
| Dolžina poti | 900 m |
| Trajanje poti | 0,5-1 h |
| Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, jeseni, pozimi |
| Primerno za | nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Na Kopah, znanih predvsem po smučarskem turizmu, vse bolj razvijajo tudi poletno ponudbo, vlaganja pa že dajejo rezultate.
Leta 2017 so na koroškem smučišču Kope na zahodnem delu Pohorja uredili Petelinje jezero, kjer sicer kopanje ni dovoljeno, je pa urejen prostor za piknike v naravi, meditacijo in počitek. Najmlajše vabijo v pravljično deželo, na nova otroška igrala in v manjši živalski vrt, za športnike pa so uredili novo igrišče za odbojko na mivki in novo nogometno igrišče. Poleti je jezero priljubljena točka med vsemi tistimi, ki iščejo malo miru in pobegnejo iz mestnega vrveža ter uživajo na lesenih ležalnikih ob jezeru.
Novost lanske poletne sezone so tudi vikend obratovanja štirisedežnice Pungart, ki je urejena tudi za prevoze koles, saj so tam na smučarski progi letos uredili tudi kolesarski park.
Na Kopah je tako v poletnem času več družin, kolesarjev in pohodnikov, gostitelji nadaljujejo tudi z že uveljavljenimi programi športnih priprav za različne tudi tuje športne ekipe, ki prihajajo čez poletje na priprave na Koroško.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidih
Gostinski lokal v bližini
V restavraciji Kope
vam pripravimo jedi, kot vam srce poželi. Naj bo to domač narezek, gobova juha z žganci ali pa Pohorski lonec, pri njih se domača kuhinja zliva z bogastvi svetovnih okusov.
Na svoj račun bodo prišli tudi najmlajši obiskovalci, za katere so uredili igralnico nad restavracijo.
Razborca 31,
2383 Šmartno
031 680 547
grmovskov.dom@kope.si
Vita, Olja in Juna priporočajo
Ste vedeli?
Petelinje jezero je dobilo ime po divjem petelinu, saj je namreč tukaj rastišče omenjenega petelina.
Divji petelin je naša največja gozdna kura. Samec divjega petelina je velik 86–105 cm, samica pa 60–67 cm. Za vrsto je značilen spolni dimorfizem – samec se po velikosti in obarvanosti razlikuje od samice. Nekdaj je divji petelin poseljeval večino Slovenije, izjema so bili samo nižinski deli vzhodne Slovenije in večji del Primorske. Pri nas živi na skrajnem južnem robu vrstne naravne razširjenosti, zato se verjetno tudi zaradi učinka tople grede in globalnega segrevanja ozračja njegova številčnost pri nas zmanjšuje. Zdaj je najpogostejši v sredogorju, nekje od 800 do 1600 m nadmorske višine. V Sloveniji so glavna območja njegove razširjenosti pogorja Jelovice, Pokljuke, Mežakle, Smrekovca in Zgornje Mežiške doline, Škofjeloškega hribovja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank. Najbolj ogrožena pa so robna območja (Idrijsko, Snežnik, Kočevsko, Pohorje, Zasavje, Polhograjski Dolomiti, Trnovski gozd in Nanos).
