Od gradu Turjak do Trubarjeve domačije 1067

Od gradu Turjak do Trubarjeve domačije

Regija Osrednjeslovenska
Izhodišče Grad Turjak
Dolžina poti 4,32 km
Trajanje poti 1 h
Najprimernejši čas za obisk vsi letni časi
Primerno za vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa
Zahtevnost lahka pot

Opis poti

 

Le dobre pol ure iz Ljubljane in že ste pri gradu Turjak, ki stoji v Velikih Laščah. Odtod lahko naredite lep družinski sprehod do Trubarjeve domačije. Pot je lepo prevozna tudi z otroškim vozičkom in tako primerna za otroke vseh starosti. Nekaj malega o zgodovini gradu ter zanimivosti o Trubarjevi domačiji.

Turjak je naselje vrh dolgega turjaškega klanca, znan po istoimenskem gradu. Ime je dobil po svojih gospodarjih Auerspergih, grofih Turjaških. Prvič so omenjeni leta 1162. Nekateri so postali slavni: Andrej Turjaški (1557-1593) je vodil vojsko, ki je leta 1593 premagala Turke pri Sisku. Na Turjaku v spomin na to bitko prirejajo vsakoletne viteške igre. Grad so začeli prenavljati v šestdesetih letih 20. stoletja, v letu 1988 pa je bil razglašen za kulturno in zgodovinsko dediščino ter naravno znamenitost. Če si želite grad ogledati v notranjosti preverite, kdaj je odprt.

Grad ni imel parka, je pa njegova okolica prepredena s sprehajalnimi potmi. Pod gradom so ruševine nekdanjih rastlinjakov. Od rastlinjakov vodi pot do "molikov" - domov za ostarele. Turjačani so skrbeli za ostarele delavce in jih nastanili v posebnem poslopju, kjer so imeli tudi paradne konje - za potrebe gradu in kočije. Severno od gradu so imeli turnirski prostor, kjer so potekale viteške igre, ki jih še vedno prirejajo enkrat letno. Tudi okolica gradu je interesantna za ogled. v času našega obiska je bil grad na žalost zaprt, smo pa zato izkoristili lep dan in se odpravili peš do Trubarjeve domačije.

Nekaj zanimivosti o Trubarjevi domačiji. Trubarjeva domačija se nahaja v vasi Rašica na Dolenjskem.

Vse današnje zgradbe stojijo na mestu, na katerem je stala hiša domnevnih Trubarjevih sorodnikov z mlinom in žago, vendar so ti objekti novejšega datuma - stari kakih 200 let - in torej ne gre za objekte izpred 500 let, ko se je rodil Primož Trubar. Trubarjeva rojstna hiša je bila drug mlin, ki je danes skoraj v celoti podrt: Šklopov mlin pod Kukmako, izven strnjene vasi Rašica. To je bil grajski mlin, kjer je bil gospodar Primožev oče, Mihelj Malnar. Tudi ta mlin je bil opuščen in hiša skozi stoletja večkrat popolnoma predelana. Stal pa je ob istem potoku, nekoliko više kot Temkov mlin. Celotna domačija funkcionira kot informacijsko središče z muzejsko zbirko, ki je za obiskovalce odprt vsak dan, za organizirane in najavljene skupine pa je na voljo tudi vodenje z razlago. Naše otroke lahko na tem družinskem izletu naučimo, zakaj je prav Primož Trubar oče slovenske književnosti.

Zanimivosti

Trubar si je že začasa svojega življenja znal pridobiti spoštovanje in ugled tako, doma kot tudi v tujini. Prijateljeval je in vzdrževal stike s številnimi filozofi in teologi, plemiči, knezi in kralji kot ponosen Slovenec. Danes je njegova vloga priznana in velja kot človek ki je napisal in dal natisniti prvo slovensko knjigo oziroma bukev.

Ko je Primožu bilo 12 let, je odšel z doma. Sprva se je eno leto šolal na Reki, kasneje dve leti v Solnogradu, kjer se je preživljal s cerkvenim petjem. Zatem je odšel v Trst, kjer je postal vodja pevskega zbora v tamkajšnji stolnici in spoznal škofa Petra Bonoma. Postal je njegov osebni strežnik oziroma komornik. Na Bonomovem dvoru je bil Primož deležen osnove klasične izobrazbe. Spoznal je grške in rimske avtorje, pa tudi sodobne cerkvene in filozofske pisce, kot sta bila Martin Luther in Erazem Roterdamski. Škof Bonomo je svojim učencem tolmačil Vergila in Erazma kar v treh jezikih, v italijanskem, slovenskem in nemškem. Prav tako se je Trubar tam naučil tudi t.i. renesančnih spretnosti, kot so govorništvo, poznavanje umetnosti in glasbe. Škof Bonomo je Primoža izredno cenil in mu je že pri devetnajstih predal župnijo Loka pri Zidanem mostu. Toda Trubar je hotel še naprej študirati in zato je 1527. službo predal vikarju, sam pa je za dve leti odšel v bogoslovno službo na Dunaj. Trubar je deloval v reformaciji naklonjenemu humanističnemu krožku, kjer je intelektualno in versko dozorel. Vključil se je v protestantizem kot eden najpomembnejših reformatorjev in duhov svoje dobe. Začel je pisati knjige v slovenskem jeziku, da bi njegovi »lubi Slouenci« razumeli novo vero. Leta 1550 je v Rothenburgu sestavil Katekizem in Abecednik, ki ju je napisal v govoru svojega rojstnega kraja, Rašice. Katekizem vsebuje nekatera pojasnila poglavja iz protestantskih naukov, sedem pesmi, dve molitvi in pridigo o veri. Z Abecednikom, ki vsebuje vsega osem listov, pa je hotel, da bi se rojaki iz njega naučili branja. Oba sta bila napisana v »vindskem« ali slovenskem jeziku (in windischen sprach), a v gotski pisavi.

Zemljevid

Naloži GPX

Od Turjaka do Trubarjeve domačije v Rašici
Koordinate izhodišča 45,876884
14,607304

Gostinski lokal v bližini

Krčma Trubarjev gaj

Družinski izlet je še lepši, če se lahko na cilju tudi malo okrepčate. Na Trubarjevi domačiji vas pogostijo v Trubarjevem gaju, kjer vas ne bodo pustili lačne in žejne. Privoščite si osvežujočo limonado ali omamno dišečo kavico na prelepem vrtu Trubarjeve domačije.

Rašica 69,

1315 Velike Lašče

031 341 960

Vita, Olja in Juna priporočajo

Veste kdaj prvič najdemo zapisano besedo Slovenci?

Besedo Slovenci najdemo v tiskani verziji prvič pri Trubarju, in sicer v začetnem nagovoru Katekizma. Preden se je Trubar lotil pisanja prve slovenske knjige, je moral razrešiti problematiko narečja ter pisave. Izbral je narečje rodnega kraja ter gotico imenovano Schwabach. Trubar je zapisal v Katekizmu verske nauke, pesmi vključno z melodijami, litanije, dve kolekti ter pridigo. Za Trubarjev Katekizem je značilen eklekticizem, saj je črpal snov iz različnih virov. Zaradi interima je izdal knjigo pod psevdonimom Philopatridus Illiricus, kar pomeni rodoljub ilirski. S to oznako je nakazal, da spada med južne Slovane. Za psevdonimom Jernej Škerjanec iz Sedmograškega se skriva tiskar Ulrich Morhart, ki je na skrivaj natisnil Katekizem v Tübingenu. Naš prvi slovenski pisec si je z vso gorečnostjo prizadeval za boljši jutri navadnih revnih slovenskih ljudi, ki niso znali niti brati. Prav zaradi tega je Katekizmu iz leta 1550 dodal Abecednik. Deli sta ohranjeni le v enem izvodu, in sicer v Österreichische Nationalbibliothek na Dunaju.

Prisluhnite legendi o gradu Turjak.