Negovsko jezero in Negovski grad 7711

Negovsko jezero in Negovski grad

Regija Pomurska
Izhodišče urejeno parkirišče ob Negovskem jezeru in parkirišče pri gradu Negova
Dolžina poti 500 m
Trajanje poti 0,5 h ogled okolice jezera, 1-2h ogled gradu
Najprimernejši čas za obisk vsi letni časi
Primerno za nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let
Zahtevnost lahka pot

Opis poti

Negovsko jezero in prelep Negovski grad, naš namig za lep družinski izlet. V jesenskih barvah smo ujeli prelep Krajinski park Negova.

Končno gremo nekam, kjer ni treba veliko hodit, je bila pametna naša najmlajša članica (šteje šele 4), ko je uzrla, da smo parkirali tik ob Negovskem jezeru. Uuu pa grad gremo gledat, je bila vsa navdušena naša prvorojenka, ki pri 7ih letih živi v svetu pravljic, kraljičen, grofov in princev. To je naš namig za lep družinski izlet.

Grad Negova ali Negovski grad stoji v istoimenskem naselju Negova v Slovenskih goricah. Od Ljubljane je oddaljen slabih 160 kilometrov, od Maribora 35 kilometrov in od Murske Sobote 25 kilometrov.

Grajski kompleks je danes arhitekturna, turistična in poslovna celota, ki ima status kulturnega spomenika. V sklopu grajskega kompleksa je urejen bogat zeliščni park. V grajskem vrtu si lahko na primer ogledate in vonjate zelišča in izveste vse o zdravilnih rastlinah. Danes pa si prizadevajo predvsem, da bi postal grad Negova v prihodnosti središče umetnosti in kulture. Vstop na grajsko dvorišče je prost, ogled notranjosti gradu pa je možen individualno ali z vodenjem ob vplačilu vstopnine, ki znaša za odrasle 5 EUR, osnovnošolsko mladino 3 EUR, družinska vstopnica je 12 EUR. Grad lahko obiščete v času obratovalnih ur, ki so objavljene na njihovih spletnih straneh.

Grad je sestavljen iz treh kompleksov. Stari grad je najstarejši del gradu, ki izvira iz druge polovice 14. stoletja in še ni obnovljen. Notranje dvorišče gradu izvira iz poznogotskega obdobja, stopnišče pa je renesančno. Stari grad so najbolj dograjevali v letih med 1605 in 1617, zaradi tega se nad vhodom v stari del nahaja letnica 1617, ki je tik poleg znamenite Matjaževe krogle. V tem predelu je tudi t. i. Turška glava. Drugi del gradu je t. i. novi grad, ki ga je leta 1615 dal sezidati Maximilian von Trautmannsdorf. Današnjo podobo je ta del gradu dobil leta 1633. Tretji del gradu predstavlja predgradje, kjer je bilo gospodarsko poslopje. Celoten grad je obdajalo obzidje, strelne line ter trije dvižni mostovi. Danes se v grajskih sobanah odvijajo fotografske in likovne razstave; ogledate si lahko tudi spominsko sobo Antona Trstenjaka, ki prikaže življenje in delo akademika, psihologa, antropologa, filozofa in teologa. Tu smo si ogledali tudi odlično razstavo o Stavenšinskih slepicah-mufetah, nenavadnemu naravnemu vulkanskemu pojavu pri nas. Poiskali smo jih tudi sami, več v opisu Stavenšinskih slepic tukaj.

Ko boste z ogledom zaključili, pa se zapeljite še do Negovskega jezera, ki je od gradu oddaljeno samo 3 kilometre. Negovsko jezero je eno izmed enajstih grajskih ribnikov. Takih jezer je bilo okrog negovske graščine več, menda kar enajst. Ostali so le trije, dva manjša ribnika tik pod graščino in omenjeno večje Negovsko jezero. Negovsko jezero je zajezitveno jezero v osrčju Slovenskih goric. V jezeru raste beli lokvanj, ki pa žal v času mojega obiska niso cveteli. Globina jezera znaša do 5 metrov. Nad jezerom stoji hiša pokojnega Ivana Krambergerja (dobrotnika iz Negove).

Ob jezeru se lahko sprehodite, posedite, občudujete labode, objamete zelo znan Žigrtov hrast in uživate v prelepi naravi, ki ni toliko turistično oblegana.

Izlet primeren za cel dan.

Zanimivosti

Vsekakor vreden ogleda je tudi bližnji Ivanjševski vrelec, kjer si lahko brezplačno natočite osvežilno slatino. Podajte se na odkrivanje mufet-Stavenšinskih slepic.

Nedaleč stran pa se lahko ustavite tudi pri Vinski fontani Kapela (na Kapelskem Vrhu) in uživate v degustaciji vrhunski slovenski vin. Terasa ima prelep razgled, z lesenimi ležalniki in tudi bogato ponudbo brezalkoholnih pijač in prigrizkov, za naše najmlajše spremljevalce seveda.

Zemljevid

Naloži GPX

Negovsko jezero
Koordinate izhodišča 46,59415
15,963731

Pelji me na izhodišče izleta

Prikaži pot v Google zemljevidih

Vita, Olja in Juna priporočajo

Ivanjševski vrelec

Prav v okolici Radencev se nahaja največ naravnih vrelcev mineralne vode v Sloveniji.

Vrelce so ljudje izkoriščali kot stalen vir  pitne vode in to zajemali v lončene posode, da je voda ostala hladna. Naravne vrelce so vaške skupnosti  zajezile in uredile, da tečejo po ceveh, ponekod pa so jih izkoristili tudi za prodajo, npr. v Radencih.

V kolikor so vrelce odkrili v središču vasi, so jih poimenovali po tem kraju in tako je tudi v primeru vrelca v Ivanjševcih, kjer na dan priteka Ivanjševska slatina. Mi smo jo seveda morali poiskusiti in bili nad njenjim okusom presenečeni. Odlična je! Vzeli smo je še liter za na pot;)

Pri izviru boste opazili rdeče usedline. To je posledica železovih spojin, ki se izlivajo v okolico.