Šilentabor
| Regija | Primorsko-notranjska |
| Izhodišče | urejeno parkirišče pred železniškim nadvozom v Pivki |
| Dolžina poti | 4.6 km |
| Trajanje poti | 1 h |
| Nadmorska višina izhodišče | 606 mnv |
| Nadmorska višina cilj | 789 mnv |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Šilentabor predstavlja najvišji vrh (751 m) grebena na jugozahodni strani Pivške kotline, ki deli Zgornjo Pivko od doline Reke in od Brkinov. Lepo število najdb iz prazgodovine priča o tem, da sta na Taborskem grebenu stali dve gradišči: Šilentabor in Gradišče. Parkiramo pred železniškim podhodom na urejenem parkirišču, tik pred Parkom vojaške zgodovine.
Izlet začnemo tako, da najprej prečkamo cesto in takoj zagledamo usmerjevalne table. Prvi del poti je skupen tako za Šilentabor kot za Sv. Primoža, kaj kmalu pa se pot desno odcepi in od tam boste do cilja potrebovali še nekje 45 min, vse skupaj pa 1.5h. Z grebena se ponuja razgled nad bližnje hribe in kraje – Vremščica, Nanos, Pivška kotlina, greben Javornikov, Snežnik in hribovje nad dolino reke Reke. Prav ta strateška lega je gradišču dajala izjemen pomen.
Gradišči naj bi nastali že v ilirski dobi kasneje pa so ju uporabili tudi Rimljani. Ob Šilentabru so v srednjem veku sezidali mogočen grad. O njem nam je ohranil pričevanje Valvasor. Grad naj bi bil končan leta 1471, ko so po nekaterih virih Turki prvič pridrli na Pivško. Od 15. stoletja dalje je tu stala ena izmed največjih protiturških utrdb na Slovenskem, o kateri danes pričajo zgodovinski viri.
V bližini vasi je cerkve sv. Martina s freskami iz leta 1464, ki sodijo v istrsko-kraški umetnostni krog. V njeni ladji najdete kamnite okraske ljudskih kamnosekov, ki so se v 17. stoletju razširili po Pivškem in pustili številne sledove po hišah in cerkvah. Po nekaterih domnevah naj bi tu stal celo antični Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, enega največjih cerkvenih učiteljev.
Iz Šilentaborja se lahko po razgibani kraški pokrajini po Krpanovi poti podate do Primoža nad Pivko. V30-tih letih 20. stoletja so Italijani na vrhu Primoža zgradili veliko podzemno utrdbo, ki je bila ena najbolj utrjenih točk v vzhodnem delu Alpskega zidu. Utrdba na Primožu ima skupaj 471m podzemnih rovov, ki so vkopani v živo skalo ter zglajeni z betonom.
Zanimivosti
Vzdolž grebena je dokumentiranih še devet prazgodovinskih gradišč. Eno najzanimivejših je gradišče na Čepni, odkrito konec 19.stoletja. V njegovem obzidju je bilo najdeno orožje, orodje, zaponke, pisalni pribor, nakit in igralni žetoni iz rimske dobe, sekirica iz pozne bronaste dobe in zaponka iz železne dobe. Stvari, ki ne spadajo skupaj so iz razpona 4000 let. Predvideva se, da je tu po opustitvi prazgodovinskega gradišča na istem mestu obstajalo rimsko svetišče.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Restavracija Kantina
Za piko na i si lahko v Parku vojaške zgodovine privoščite lokalne jedi, ki spominjajo na hrano vojakov. V ponudbi imajo vse od pasulja, enolončnic, zrezkov ter solat.
Malčki so bili navdušeni nad notranjostjo, nekatere jedi pa postrežejo tudi v tipičnih skledicah, ki še poglobijo doživetje.
Kolodvorska cesta 51,
6257 Pivka
+386 (0)5 757 11 90
Mila in Staš priporočata
Edini srednjeveški grad v teh krajih je bil Šilentabor, pozidan leta 1471 kot protiturška utrdba; v njegovih 50 izbah in kaščah so pred Turki in drugimi roparji, ki so pogostoma krožili po deželi, našli zavetje prebivalci okoliških vasi z obeh strani grebena. Grad je pogorel ampak v izročilih je ostalo, da so ga razdejali puntarji, saj se je zadnja bitka poslednjega vseslovenskega kmečkega upora leta 1635 odvijala prav na tem območju. A zgodovina ve povedati, da je grad leta 1700 močno poškodovala strela, dokončno pa so ga razdejali Francozi v napoleonskih vojnah 100 let kasneje.
