DRUŽINA V ČASU COVID-19 KARANTENE
Danaja Marinšek, blogerka, ki se navdušuje nad izleti, pohodi in naravo, je aktivna mamica dveh malih mulčkov (mlajša hči se jim je pridružila ravno v času karantene), z zanimivimi zapisi v blogu Mami in ati na solati navdušuje številne starše (tudi nas;). V iskrenem blogu je za naš portal Družinski izleti opisala, kako se je njihova družinica znašla v preteklih mesecih karantene. Nekaj lepih utrinkov iz njihovega družinskega življenja...
Sama sva bila glede epidemije zelo zanimiva kombinacija, saj je Miha prebiral na tujih straneh informacije in predvidel, kaj se bo zgodilo, že davno preden je večina ljudi v Sloveniji karkoli slutila – med drugim tudi jaz. Ko mi je omenjal Covid-19 sem zavijala z očmi in govorila, da naj ne pretirava, in da pri nas tako ali tako ne bo nič. Miha je želel naročiti kvalitetne maske s FFP3 filtrom iz tujine že davno pred razglasitvijo epidemije pri nas, jaz pa sem pametovala, da naj nikar ne počne tega. Hm, ko bi vsaj bila tiho, kajne?
Tega sem se zavedala šele tisti dan, ko so vrtci in šole sporočile, da s ponedeljkom ne bodo več odprti. Potem sem videla še nekaj fotografij izropanih trgovin in zadelo me je kot strela z jasnega. Naslednjih nekaj dni je zame minilo v stilu: jok, jeza, panika, obup in ponovi vajo. Pa pravzaprav zelo malo te stiske je bilo zaradi bolezni kot take, večinoma zaradi ukrepov in omejitev, ki jih je s seboj prinesla. Še dobro, da sem bila ravno takrat del programa za osebni in duhovni razvoj, saj mi je to izredno pomagalo, da sem našla notranji mir in sčasoma tudi notranji občutek svobode. Prav s tem sem se kot mama in nosečnica v predzadnjem in kasneje zadnjem mesecu nosečnosti morala soočiti, s strahovi in demoni v sebi. Celotna situacija mi je namreč povzročala občutek ujetosti in utesnjenosti, ki sta oba v resnici izhajala iz čisto drugih situacij iz preteklosti in je bila karantena zgolj sprožitelj, da sta priplavali na plano. Pravzaprav sem jaz največji preobrat doživela prav v začetku karantene, saj sem čutila toliko utesnjenosti še 'za 2 meseca naprej' (saj sem čutila, da se stanje ne bo umirilo v 14 dneh, kot se je morda na začetku še govorilo), če se lahko izrazim, tako da kasneje – pred svojim porodom in zdaj, ko sem že rodila hčerko – nisem več čutila nobene, zgolj le še notranjo svobodo. Tiste, ki ti je ne more odvzeti noben odlok o omejevanju gibanja znotraj občin, nobena omejitev, nobena bolezen.
Zelo sem hvaležna in moram reči, da smo zelo srečni, da sicer drugih težav nismo imeli. Za nas karantena finančno ni nič spremenila. Jaz sem bila na porodniški, Miha pa se je le prvi del tedna vozil v službo, že s sredino tedna je lahko delal od doma, česar sem se resnično razveselila.
Tako sem jaz osebno iz dneva v dan postajala manj jezna, manj obupana, manj žalostna in se vse več smejala. Tudi za Ino je bila sprememba. Priznam, da se neke hude rutine nismo držali. Imeli smo tri glavne obroke približno ob istih urah in spat je odšla približno vsak večer ob isti uri. Čez dan pa je bilo več ali manj 'prosto po Prešernu'. Popoldanskega počitka doma nismo več imeli (že v vrtcu velikokrat ni spala, temveč je zgolj opazovala vzgojiteljici, kaj počneta). Občudujem vse tiste, ki ste v tem času veliko ustvarili z otroki ali se z njimi učili, preizkusili vsak dan v kakšni novi dejavnosti, saj priznam, da mi nismo bili med njimi. Dokler sva se sama še soočala s celotno situacijo je Ina res veliko gledala risanke, gledališke predstave, poslušala Pižamo, ki je bral pravljice in podobno, da sem se imela jaz čas umiriti sama v sebi, narediti kaj zase in za svojo dušo, Miha pa prav tako oz. potreboval je med tednom tudi čas za službo. Kasneje sva skupaj kaj izrezovali, barvali, z Mihom sva ji izdelala kakšno preprosto igračo iz papirja, večino skupnega, družinskega časa pa smo preživeli v naravi. Nas je resnično ta narava 'reševala'. Več kot smo bili zunaj, bolj sem bila srečna. Zunaj se je, za moje pojme, začelo tisto pristno 'učenje' za 4-letno deklico. Spraševala je o vsaki živali, vejici, blatu, drevesih in vsemu, kar jo je v gozdu oz. na splošno v naravi zanimalo. S tem so se aktivirali tudi najini možgani v popolnoma drugi smeri – razmišljala sva o odgovorih na njena zvedava in zanimiva vprašanja, ki so včasih izziv tudi za starše, saj smo veliko stvari že pozabili oz. jim skozi leta nismo posvečali pozornosti. Zunaj se je Ina tudi lahko vozila s skirojem in pogajalcem. Mislim, da je v tem času zelo izboljšala svoje spretnosti na tem področju in mislim, da bo kmalu vozila kolo 'kot velika', čeprav mi ni pomembno kdaj točno in pri koliko letih se to zgodi, vesela sem le, da smo imeli tokrat ves čas na tem svetu, da smo se posvetili tudi temu področju. Zanimanje pa je tako ali tako izkazala sama.
V stanovanju pa smo najraje plesali. Poleg tega, da smo noreli – kar sta veliko bolj počela Miha in Ina kot jaz z velikim trebuščkom - pa sva z Ino najraje plesali. Ob večerih smo veliko brali in beremo še zdaj.
Kaj sva še počela midva, da sva ohranjala pozitivno miselno naravnanost? Na prvem mestu sva se pogovarjala, se veliko smejala, pogledala kakšen dober film/dobro serijo. Poslušala sva tudi webinarje o temah, ki naju zanimajo, jaz tudi o duhovni in osebnostni rasti, poslušala audio posnetke na to temo ipd. Menim, da so to stvari, ki se zdijo na prvi pogled preproste, imajo pa lahko zelo velik učinek na posameznika in njegovo življenje, posledično pa na našo celotno družino. Kar se tiče otrok je zelo podobno. Bolj kot sva bila midva vesela, razigrana in zadovoljna, bolj je bila dobre volje tudi Ina.
Uspelo nam je tudi malo urediti in preurediti obe otroški sobici, tudi brez nekih pretiranih nakupov ali renovacij. Včasih so že malenkosti pri dekoraciji tiste, ki naredijo razliko in osvežijo prostor. Enako je s tem, če pospravimo, pregledamo kaj še potrebujemo in podarimo stvari, ki jih ne potrebujemo več, naprej.
Nismo pozabili tudi na dobro hrano. Tukaj je naš master chef Miha, ki je pripravil marsikatero sladico, burger in na splošno stvari, ki jih ne bi, če ne bi bili doma v samo izolaciji.
Odkrivali smo poti, na začetku samo izolacije, v bližini našega doma, kasneje po zaprtju občin pa tudi prav v naši občini. Res je, da se mi je na začetku to zdelo grozno in nerešljivo, kasneje, ko sem se sprostila pa je to postal pravi izziv in raziskovanje. Velikokrat se mi je proti koncu nosečnosti, z velikim trebuščkom, zelo pasala vožnja. Ugotovili smo, da je naša občina zelo velika, saj smo se lahko peljali do Tunjic, do izvira Kamniške Bistrice (tja se sicer v tem času nismo hodili sprehajat, niti se nismo zadrževali, saj je bilo nekaj zaprto, če se ne motim) ali po Tuhinjski dolini, ob poslušanju najine najljubše glasbe.
Ta čas sem izkoristila tudi za to, da sem se zastavila določene cilje za naprej. Stvari, ki bi jih rada uresničila na področju kariere, na področju ustvarjanja oz. kreativnosti, stvari, ki bi jih rada uresničila kot mama, kot partnerica itd. Tako da naj se še tako kliše sliši – to je bil resnično čas za poglabljanje in pogled vase ali pa za obup, jok, jezo in strah – kar smo izbrali. Sama lahko o tem govorim, saj vem, da sem velikokrat hodila po tanki liniji med enim in drugim, vendar mi je uspelo. Tudi porod in prihod otroka je bil kljub zunanjim okoliščinam še lepši kot prvič… pa takrat ni bilo nobene epidemije, le jaz sem bila tokrat bolj pozitivno naravnana.
Kaj pa sedaj? Epidemije uradno v Sloveniji ni več, nekatere omejitve ostajajo. Lahko smo jezni, ker nekatere omejitve ostajajo, lahko se veselimo, ker nekaterih ni več. Lahko ugibamo in se ukvarjamo s tem, ali se bo oz. kdaj se bo začel 2. val ali pa živimo v tem trenutku in sedaj ter smo hvaležni, da so nam trenutno dostopne nekatere dobrine ali storitve, ki nam v vmesnem času niso bile. Prav sedaj smo imeli možnost doživeti, kako stvari, ljudje, ki nas obkrožajo in storitve, niso samoumevne.
Želimo vam čudovito poletje in veliko, veliko lepih trenutkov v naravi z vašimi najdražjimi. Danaja Marinšek
Danaji se zahvaljujemo za lep opis njihove karantena družinske dogodivščine. Družinici čestitamo ob rojstvu novega družinskega člana in upamo na čim več družinskih zapisov na BLOGU MAMI IN ATI NA SOLATI.
Blogu Mami in ati na solati lahko sledite tudi na FaceBooku.
