.jpg)
Ribniška krožna pot
| Regija | Jugovzhodna Slovenija |
| Izhodišče | parkirišče pod cerkvijo v vasi Breže |
| Dolžina poti | 23 km |
| Trajanje poti | 1-2 h |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | kolesa |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Ribnica je mesto velikih rokodelcev in zelo znanega ribniškega sejma, ki se odvija vsakega septembra. Poznana je tudi po gradu, ki se nahaja sredi vasi. Tukaj lahko začnete tudi kolesarski izlet. Izhodišč je več, če želite prekolesariti celo pentljo, pa vam priporočamo, da parkirate v vasi Breže. Iz regionalne ceste Ljubljana-Kočevje v razdalji 200 m od križišča Žlebič zavijete desno v smeri vasi Breže, za vasjo zagledate ob cesti parkirišče pod cerkvijo in pokopališčem Sv. Križ.
Od izhodišča kolesarite naravnost skozi vas Jurjevica, na sredini vasi v križišču zavijete ostro levo proti Ribnici in se peljete mimo vasi Sajevec. Ko dospete do table Ribnica, kolesarite po Opekarski cesti do križišča. Na desni strani po 100 m zagledate stavbo Rokodelski center, v katerem se nahaja muzejska trgovina, ogledate si lahko tudi razstave s področja rokodelstva in kulture. Pot je zelo lepo označena z majhnimi rdečimi tablami na katerih piše Ribniška krožna pot. Celotna pot je dolga nekje 23 kilometrov, ki pa si jo lahko skrajšate na 15 km, če začnete izpred Rokodelskega centra in odkolesarite samo en del pentlje.
Po poti gremo mimo ribnika ter Škrabčeve domačije. Pot večinoma poteka po neprometnih cestah, podlaga pa je mešana- asfalt in makadam. Ko se vračamo proti centru Ribnice bomo lahko občudovali nekaj Plečnikovega. Zvonika na cerkvi Sv. Štefana sta namreč njegovo delo, ki ga je sprva odklonil zaradi visoke starosti, potem pa vseeno spremenil svoje mnenje. V mestu si lahko ogledate središče, grajski kompleks ter muzejsko zbirko.
Zanimivosti
Občina Ribnica, kjer danes prebiva približno 10 000 prebivalcev, je po svetu znana predvsem zaradi večstoletne tradicije izdelovanja suhorobarskih in lončarskih izdelkov. Mojstrovine rokodelstva v Ribnici segajo v 15. stoletje, ko so številne slabe letine, nenehni pritiski Turkov, kmečki upori ipd. prisilili takratnega avstrijskega cesarja Friderika III. v odločbo za izdajo t. i. krošnjarskega patenta.
Ta pomemben privilegij je omogočal prebivalcem ribniško-kočevskega območja pravico do prostega trgovanja z domačimi izdelki brez plačila davkov. Tako so se leseni izdelki, ki so jih prebivalci ribniške pokrajine izdelovali doma, začeli prodajati po različnih koncih cesarstva. Še danes jih poznamo pod nazivom »suha roba«.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Gostilna in picerija Harlekin
Zelo znana gostilna, kjer se morate ustaviti, če ste v teh koncih. Domača kulisa in sezonsko izbrane jedi vas bosta prav gotovo navdušili. Mi smo uživali v prijaznosti natakarjev in v sestavinah lokalnega porekla. Definitivno priporočamo!
Gorenjska cesta 21
1310 Ribnica
01 836 15 32
Mila in Staš priporočata
Legenda o tem, kako je Ribnica dobila svoje ime
Sedanja Ribniška dolina je bila nekoč ogromno jezero. V njem je bilo veliko rib – velikih in majhnih. Med njimi je živela tudi zlata ribica. Bila je krasotica. V Veliki gori pa je takrat živel velikan.
Podnevi je spal, ponoči pa je hodil lovit ribe na jezero. Zlata ribica mu je pri lovu pomagala, s tem da je svetila. Ker v Suhi krajini ni bilo vode, so hodili k jezeru ponjo. Nekoč, ko so prišli zajemat, so z njo zajeli tudi zlato ribico. Vrgli so jo med kamenje, kjer je okamnela. Velikan se je zbudil iz spanja in je šel kot ponavadi lovit. Zlata ribica mu ni prišla svetit. Iskal jo je, a je ni našel. Tedaj se je strašno razjezil, lomil je stene in jih metal v jezero. Vse je izruval, kar mu je prišlo pod roke: drevesa in grmovje. V jezeru so nastale velike rupe, kamor je odtekla voda.
Jezero je tako izginilo, na dnu pa je ostalo mnogo rib. Iz vseh krajev so ljudje hodili ponje z vozovi, zato je ta kraj dobil ime – RIBNICA. V spomin na ta dogodek ima Ribnica še danes v svojem grbu ribo.
Višinska razlika poti
