Bohinjsko jezero 1442

Bohinjsko jezero

Regija Gorenjska
Izhodišče Ribičev Laz
Dolžina poti 12 km
Trajanje poti 3 h
Najprimernejši čas za obisk poleti, jeseni, spomladi
Primerno za nosilke , 6+ let
Zahtevnost srednje zahtevna

Opis poti

Bohinjsko jezero je največje slovensko stalno jezero, dolgo 4100 m, široko 1200 m, najgloblje 45 m in premore kar 100 milijonov m³ vode. Je tektonsko ledeniškega nastanka. V njem živi 65 vrst alg in vsaj 15 vrst rib - jezerska postrv (Salmo trutta), menek (Lota lota), klen (Leucius cephalus), pisanec (Phoxinus phoxinus), jezerska zlatovčica (Salvelinus alpinus), potočna postrv, ostriž, šarenka, rdečeperka, lipan, koreselj, som, blistavec, kapelj...

V zadnjih 20 letih se je število vrst rib v Bohinjskem jezeru potrojilo iz več ali manj znanih razlogov, kot so nekontrolirani vnosi neavtohtonih rib v jezero. Izvir in slap Savice je kraški izvir, kjer prihaja Savica ob normalnem vodostaju na dan na nadmosrki višini 836 m. Velik slap pada 71 m globoko v tolmun. Na nadmorski višin 790 m je še en izvir, t. i. mali slap. Ob zelo nizkem vodostaju veliki slap usahne in takrat odvaja vso podzemno vodo mali slap. Voda nato teče po strugi Savice in se izliva v Bohinjsko jezero. Okrog Bohinjskega jezera smo se mi podali z nosilko, saj del jezera ni prehoden s kolesom ali vozičkom.

Za tiste, ki se jim pot zdi predolga, pa se lahko od aprila do oktobra po Bohinjskem jezeru zapeljejo s panoramsko ladjo Triglavska roža ali Zlatorog, nato pa se vrnejo po (lepši) severni strani Bohinjskega jezera, saj je tam gozdna (markirana pohodniška pot), ki traja približno 1.5 ure hoje. Na severni strani jezera ni smetnjakov, kar prinesemo tudi odnesemo. Kolesarjenje je po severni strani jezera prepovedano.

Zaradi dolžine poti pa je celotna pot okrog jezera namenjena otrokom od 6+ starosti dalje.

Zanimivosti

Za najlepši razgled na Bohinjsko jezero se odpravite z nihalko na Vogel. Izlet lahko podaljšate tudi za obisk slapa Savice.

Zemljevid

Naloži GPX

Koordinate izhodišča 46,277622
13,886807

Pelji me na izhodišče izleta

Prikaži pot v Google zemljevidih

Gostinski lokal v bližini

Gostišče in kamp Danica

V gostišču Danica želijo gostom nuditi pravo domačo kulinariko. Gostu nudijo jedi pristnega domačega okusa. Njihovo tradicionalno okolje omogoča spoznavanje avtohtone gorenjske in bohinjske kulture. Ob gostilni se nahajajo tudi otroška igrala, tako, da otroci lažje počakajo na kosilo ali večerjo. Gostišče si zasluži 5 * za dobro hrano in prijazno postrežbo! Za večdnevni obisk priporočamo nastanitev v Kampu Danica, odlično izletniško izhodišče in mesto, kjer se boste spočili ter naužili lepot Bohinja &okolice.

Triglavska cesta 60,

4264 Bohinjska Bistrica

(04) 575 16 19

SPLETNA STRAN

Vita, Olja in Juna priporočajo

No, Bohinjsko jezero je res prelepo, a zahteva kar malo poguma, da v vodo namočiš svoje nogice in popek; Za vse tiste, ki so tako kot mi malce zmrznjeni, pa imamo super namig. In sicer... VODNI PARK BOHINJ

Otroci smo vedno navdušeni, če se nam po koncu hoje obeta še čofotanje. Vodni park Bohinj je idealna priložnost, da se norčij naužije cela družina. Imajo celo solno sobo, ki je super za vse tiste, ki jih mučijo težave z dihali.

Namig za šoferja;)

Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica

tel: 0820 04080

SPLETNA STRAN

V ljudskem izročilu najdemo še polno pregovorov in rekov, ki so povezani z vremenom. Za Bohinj na primer velja rek, da ima tam dež ta mlade.

Na podlagi podatkov, s katerimi razpolagajo strokovnjaki, so ugotovili, da Bohinj po številu padavinskih dni ne izstopa. Res pa je, da v Bohinju tedaj pade večja količina padavin kot drugod. Ansambel Storžič je leta 2002 predstavil hudomušno skladbo V bohin’ ‘ma d’ž ta mvade. Govori o fantu, ki je bil v Ukancu na zmenku. Ravno, ko je želel poljubiti bohinjsko mladenko Minko, so oblaki, ki so prišli od bogve kje, usuli dež. Premočena zaljubljenca sta pod streho izkoristila sušenje perila za stiskanje. Od takrat naprej fant hvali dež, saj je prepričan, da brez njega, ne bi osvojil izvoljenke svojega srca.

Zanimiva pa je tudi legenda o oglarju, ki je živel v bližini Bohinjskega jezera.