Prešernov smenj v Kranju 869

Prešernov smenj v Kranju

Regija Gorenjska
Izhodišče plačljivo parkirišče pri občini v Kranju
Dolžina poti 1-2 km
Trajanje poti 1-2 h
Najprimernejši čas za obisk 8.februar
Primerno za Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa
Zahtevnost lahka pot

Opis poti

Prešernov smenj, ki oživi spomin na 19. stoletje in našega največjega pesnika, je ena najbolj prepoznanih slovenskih prireditev ob kulturnem prazniku. Na ulicah Kranja 8. februarja poteka sejem domače in umetnostne obrti, utrip trgov zaznamujejo pevski zbori in recitacije Prešernovih pesmi. Mestni tlak bo s tradicionalnimi plesi obarvalo in zavrtelo več kot deset folklornih skupin. Na krilih melodij, izvabljenih iz zanimivih lesenih inštrumentov, vas bodo na hudomušno in nostalgično pot po preteklosti popeljali lajnarji. Sprehodite se po romantičnem stoletju ali pa se po ulicah popeljite s kočijo! Preteklosti se bo na praznični dan približala tudi kulinarika na Kranjski kuhni.

Pred Kranjsko hišo se vsako polno uro (med 13. in 16. uro) lahko pridružite vodenemu ogledu Kranj v vašem srcu, ki bo zagotovil, da se vam Kranj resnično usidra v srce. Na vodenem ogledu spremljate Prešernovo pot, odkrivate skrivnosti meščanskih hiš in pomembne zgodovinske znamenitosti.

Zanimivosti

Na vsake pol ure (med 10.30 in 16.30) začenjajo s Podzemno potjo, vabijo vas v kranjsko podzemlje, Rove pod starim Kranjem, ki so pravi spektakel za najmlajše in ljubitelje zgodovine.

Mesto Kranj skriva številne umetne podzemeljske objekte, ki so sicer že davno izgubili svoj prvotni namen in se potopili v pozabo, kot delo človeških rok pa nas na svojevrsten način vlečejo k odkrivanju njihove zgodbe. Takšno je tudi staro mestno zaklonišče, ki je nastalo med drugo svetovno vojno.

V 1300 metrov dolgih rovih sta temperatura in vlaga podobni jamskim, zato ne preseneča, da v njih lahko najdete čisto prave kapnike in, če imate srečo, zanimive jamske živali. Ogledate si lahko razstavo, ki podrobneje predstavlja kranjsko podzemlje in Rove pod starim Kranjem. Prav tako je na ogled razstava mineralov in fosilov ter simulacija zaklonišča iz 2. sv. vojne in letalskega napada, ki je obiskovalcem najbolj zanimiva. Redna vodenja potekajo vsak torek in petek ob 17 h in vsako soboto ter nedeljo ob 10 h.

Vstopnina: Odrasli: 3€, otroci in upokojenci: 2,5€. Kontakt: Zavod za turizem in kulturo Kranj / kontaktna oseba: Kristina Sever / kristina.sever@visitkranj.si  / tel. 030 707 991 in 04 238 04 55 

Zemljevid

Gostinski lokal v bližini

Picerija Gorenc,

ki leži na obrobju Kranja, očara s svojo prijetno in urejeno okolico, zunanjo pokrito teraso in vrtom z igrali, nad katerimi bodo navdušeni najmlajši. Ponašajo se s kakovostno krušno pečjo, v kateri vam spečejo omamno hrustljave pice, poleg tega pa pripravljajo tudi zrezke, morske jedi ter testenine, kjer bi priporočili predvsem okusne lazanje. Privoščite si tudi naročilo dobrih domačih sladic.

Koroška 59,

4000 Kranj

04 23 61 300

Vita, Olja in Juna priporočajo

8. februar je prav poseben dan. Veš zakaj? Ker ni šole :) To ti je zagotovo všeč, vendar bolj kot to, je pomembno, da veš zakaj ni šole. Je namreč kulturni praznik našega največjega pesnika Franceta Prešerna.

NEKAJ ZANIMIVOSTI:

  1. Prešeren se je rodil 3. decembra 1800. Ta dan danes praznujemo pod imenom »Ta veseli dan kulture«, ko večina muzejev, gledališč in razstav brezplačno odpre svoja vrata.
  2. Otroci so Prešerna klicali Dr. Fig, saj je imel za njih vedno pripravljene mošnjičke polne fig.
  3. Bil je pameten otrok, brati in pisati ga je naučila že njegova mama. V šoli pa je bil zapisan tudi v zlato knjigo najboljših učencev.
  4. France ni znal z denarjem, pogosto je bil brez njega. Vendarle pa je vedno podaril drobiž revežem, če je le imel kaj pri sebi.
  5. Njegov najboljši prijatelj je bil Matija Čop. Tisti dan, ko je utonil je povabil Prešerna zraven. Prešernova sestra je zapisala, da bi takrat utonil tudi Prešeren, saj bi želel rešiti svojega prijatelja in bi skočil za njim.
  6. Po Čopovi smrti se je spoprijateljil z Andrejem Smoletom. Večkrat ga je obiskal na gradu v Prežeku. Zapisi pravijo, da sta imela prijatelja tam direndaj in sta pila veliko šampanjca. Očitno se je tudi Prešeren znal pošteno zabavati. Smole je kasneje umrl v Prešernovem naročju.
  7. Med šolanjem je pomagal svojim manj nadarjenim sošolcem pri učenju, tako si je zaslužil denar za preživetje v času šolanja
  8. V trnovski cerkvi se je zaljubil v Julijo Primic, gospodično iz bogate trgovske družine. Ljubezni mu ni vračala, vseeno pa ji je posveti enega najlepših sonetov, Sonetni venec. Veš, da vsaka začetka črka v zadnjem delu soneta (Magistrale) sestavlja posvetilo, ki se glasi: Primicovi Juliji? To imenujemo akrostih.
  9. Julija Primic je imela hudo srčno bolezen, zato je kmalu umrla. Imela je 5 otrok in njeni potomci živijo še danes.
  10. Kot študent se je zaljubil v krčmarjevo hči, Zaliko. Tudi ta ljubezen je bila enostranska, a Prešeren je bil vztrajen vse dokler, da ni dala Zalika vreči iz krčme. Prešeren je nato iz besa napisal Povodnega moža in Zaliko opisal kot prevzetno Urško.
  11. Pogosto je nosil frak in cilinder, ki pa je bil potlačen.  


Veš, kaj vse imamo poimenovano po Prešernu danes?

  1. 8. februarja praznujemo Prešernov dan.
  2. Osrednji trg glavnega mesta Ljubljana se imenuje Prešernov trg, kjer stoji tudi njegov spomenik. Prešeren s prstom kaže na podobo Primicove Julije na drugi strani trga.
  3. V primorskem mestu Piran, pa so glavno nabrežje poimenovali po našem največjem pesniku (Prešernovo nabrežje).
  4. In čokolada! Si že poskusil/a odlične Prešernove kroglice ali imaš raje Prešernovo kocko? Gre za ročno izdelane slaščice, katerih glavni sestavini sta lešnik in čokolada.