Šentanski rudnik-Tržič
| Regija | Gorenjska |
| Izhodišče | mestno parkirišče, voden ogled s TIC Tržič |
| Dolžina poti | 1,2 km |
| Trajanje poti | 2h |
| Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, jeseni |
| Primerno za | nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Namig za prekrasen izlet na Gorenjskem.
Veste, da so v preteklosti v Tržiču imeli delujoč rudnik živega srebra. In danes se lahko podate na turistično vodenje po tej zanimivosti Tržiča. Sami smo rudnik obiskali že 2x in prav vsakič pri Turizmu Tržič dodajo kakšno novost pri ogledu. Tokrat smo se v sklopu obiska in vikenda MINFOSA po rudniku spustili celo z Zip linom, kar je navdušilo predvsem naše najmlajše člane družine. Naj vam zaupamo nekaj zanimivosti.
Šentanski rudnik živega srebra se nahaja 9 kilometrov severno od Tržiča, pri zaselku Lajb, ob cesti, ki ob potoku Mošenik vodi proti Ljubelju. V celoti ohranjen jamski sistem, dolg 5 kilometrov, je skrit pod površjem jugovzhodnega pobočja Begunjščice. Obiskovalci se z vodnikom lahko sprehodijo po Antonovem rovu na petem obzorju in Jakobovem rovu.
Arheološke najdbe dokazujejo, da so ljudje na tem mestu živeli že v rimski dobi, saj je bilo tu svetišče rimskega boga Merkurja, zavetnika popotnikov. Po dolini Drage in čez Preval je namreč potekala pomembna tovorna pot prek Ljubelja na severno stran Karavank. V srednjem veku je svetišče zamenjala cerkev sv. Ane, po kateri sta celotna dolina in rudnik dobila ime.
Rudo cinabarit so v bližini Podljubelja odkrili že sredi 16. stoletja. Leta 1670 so na Lajbu naleteli na nahajališče, ki je bilo dovolj bogato, da so pričeli z izkoriščanjem. Iz cinabarita so pridobivali živo srebro, edino kovino, ki je pri običajni temperaturi in tlaku v tekočem stanju. Uporabljali so ga zlasti pri pridobivanju/čiščenju zlata in srebra, v zdravilstvu in fototehniki, predvsem pa v vojni industriji (vžigalne naprave za eksplozivna telesa).
Obratovanje s prekinitvami
V Podljubelj so prišli izkušeni rudarji iz Idrije in nahajališče označili z idrijskim rudarskim znakom, kasneje pa je postalo državna last. Prav zanesljivih podatkov o prvih stoletjih njegovega delovanja ni. Do zadnje četrtine 19. stoletja je rudnik zamenjal več lastnikov oz. zakupnikov in obratoval s prekinitvami. Leta 1875, leto po ustanovitvi Ilirske živosrebrove združbe, je začel z redno, četrt stoletja trajajočo proizvodnjo. Tedaj je na Lajbu zraslo rudarsko naselje, ustanovili pa so tudi t.i. bratovsko skladnico, bolniško in pokojninsko zavarovanje za zaposlene.
In še namig: Obiščite Tržiški muzej ter PUMP TRACK v mestu, kjer se lahko otroci sprostijo na igralih, starši pa se spočijete na kavici ali prigrizku.
Tržiški muzej
Vse ljubitelje belih strmin in navdušene navijače vseh generacij pa bo navdušila bogata zbirka medalj in pokalov naših največjih smučarjev in deskarjev. Na stalni razstavi je prikazana zgodovina smučanja od prvih pričevanj v prazgodovini, prvi zapisi Janeza Vajkarda Valvasorja o bloškem smučanju iz leta 1689 in razvoj smučanja vse do danes. Posebno mesto na razstavi zavzemajo tržiški smučarji, predstavljeno je življenje in kariera Bojana Križaja in Žana Koširja. Tržiški muzej je res veliko bogastvo malega muzeja in naj omenimo še to, da je NOVOST muzeja zanimiva podstreha, ki obiskovalca s starinskimi predmeti popelje v preteklost naših prednikov. Raziskovanje in občudovanje babičine podstrehe bo pika na i obisku Tržiškega muzeja (otrokom pa bo v veselje tudi reševanje križanke, ki jo dobijo ob vstopu). Na ogled pa so še druge stalne razstave.
EKIPA DRUŽINSKI IZLETI PRIPOROČA!
Več informacij o odpiralnem času in aktualnih dogodkih v muzeju dobite tukaj.
Zanimivosti
Poznate legendo o Petelinu in zmaju?
Na območju Podljubelja in v dolini Pod Košuto lahko še danes opazujemo velike skalne bloke, ki so ostale nema priča prav posebnemu dogodku. V 14. stoletju si nastanka podora niso znali razložiti drugače kot s hudobnim zmajem in tako je nastala legenda o nastanku mesta Tržič.
»Pred več stoletij je bilo v naselju pod Ljubeljem več kot polovico kovačij. Tam je imel kovač starega petelina, ki mu je ušel na Košuto, kjer je znesel jajce, iz katerega se je izvalil zmaj. Zmaj se je zaril v goro, ko je zrasel v ogromno zverino, je to razklalo goro na dvoje. Sprožil se je bobneč plaz skal, ki je zasul naselbino pod goro. Da bi se rešili, so prebivalci stekli v dolino. Čez čas jim je zmanjkalo sape in so se ustavili. Tu stoji današnji Tržič.«
Prisluhnite legeni o nastanku Tržiča
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Moji štruklji
V štrukljarnici Moji štruklji za Vas pripravljajo dnevno sveže kuhane in pečene štruklje iz vlečenega, kvašenega, listnato-kvašenega, polnozrnatega ali ajdovega testa z najrazličnejšimi polnili. Pri izbiri sestavin so pozorni na domačo pridelavo in lokalno pridelano sadje in zelenjavo. Vas mika pristna hrana planin, pa ni časa in volje za obisk Kofc? Potem pa kar v Deteljico na štruklje!
Za prste obliznit!
Deteljica 10,
4290 Tržič
040 780 425
Vita, Olja in Juna priporočajo
Šentanček čaka vašo družbo
V rudniku živi tudi škrat Šentanček. Odkar so od tu odšli rudarji, mu je kar malo dolgčas. Veste, prej je rudarjem pomagal. Pokazal jim je nahajališča živega srebra, vendar je v zameno pričakoval malico. Če pa malice ni bilo, je rudarjem ponagajal tako, da je skril njihovo malico. Sedaj pa rudarjev že dolga leta ni več v tem rudniku in včasih lahko ponagaja le kakšnemu netopirju ali pa jamski kobilici. Vendar ne razumite narobe, jamski škratje so prijazni. Ljudje jim s skupnim imenom rečemo kar bergmandelci. Škratje dobro vedo, da bi jih vsi radi videli, vendar se ne pokaže kar vsakomur. Če ga želimo videti, moramo biti zelo iznajdljivi… Pa veliko sreče!
Pa veste kako prepoznate v rudniku cinabarit, rudo iz katere predelujejo živo srebro?
Namig: barva ljubezni:)
Pa še nekaj zanimivosti o skulpturi zmaja, ki vas pozdravi ob prihodu v Tržič.
Zgodba o zmaju je pomemben del nesnovne kulturne dediščine našega mesta, ki se ohranja skozi generacije. Zmaja so izdelali člani Kulturno umetniškega društva AMPUS pod vodstvom Anžeta Bizjaka, Anžeta Aljančiča in Aleša Povaleja.
Skulptura tehta več kot 1 tono in je v celotu sestavljena iz železnih delov, in sicer skoraj 200 m okroglih cevi porabljenih za samo konstrukcijo ter 900 m, približno 4 cm širokih železnih trakov, narezanih iz 1,5 mm debele pločevine, uporabljenih za končni izgled.
Glava ter posamezni segmenti so prav tako izrezani iz 1,5 mm debele pločevine. Za varjenje vseh delov so porabili skoraj 5 km varilne žice.
-188.jpg)
