Zbilje 859

Zbilje

Regija Gorenjska
Izhodišče parkirišče pri gostišču Jezero
Dolžina poti 600 m
Trajanje poti 15 min
Najprimernejši čas za obisk vsi letni časi
Primerno za Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa
Zahtevnost lahka pot

Opis poti

 

Zbiljsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Savi pri Zbiljah. Jezero je nastalo leta 1953, ko so ob izgradnji hidroelektrarne Medvode postavili jez. Jezero je široko 40-250 metrov in ima površino 69 hektarjev. Zgornja gladina jezera lahko doseže do okoli 328 metrov nadmorske višine, takrat je jezero dolgo 5 kilometrov in se razteza med Medvodami in krajem Mavčiče, kjer je tudi hidroelektrarna Mavčiče. Nad jezom v Mavčičah se reka Sava razširi v umetno Trbojsko jezero. Naselja ob Zbiljskem jezeru so Zbilje, Podreča, Smlednik, Valburga in Dragočajna (hotel in avtokamp). Čez jezero je speljan most, ki povezuje Zbilje in Smlednik. Po zajezitvi za HE Medvode je Sava v jezersko kotanjo odlagala velike količine proda in mulja, zato so rekreativno-turistične dejavnosti ob jezeru postopno zamirale. Prav zaradi tega so sredi 90-tih let 20. stoletja jezero delno sanirali. Po sanaciji je ponovno oživel turizem, ki je vplival tudi na razvoj vasi Zbilje.

Izlet do Zbiljskega jezera je eden naših prvih izletov, kjer je enoletnica sama "vežbala"prve korake. Zelo zanimivo so se ji zdeli labodi, ki so tukaj kar številčni, zato ne pozabite s seboj vzeti nekaj koruze ali suhega kruha.
 

Zanimivosti

Odrasel labod je snežno bele barve, ima dolg vrat, oranžen kljun na katerem je izrazita črna grba. Od tu ime labod grbec. Mladički se skotijo v skrbno pripravljenem gnezdu, ki je na suhem, dvignjen nad okoliško vodo in zgrajen iz trsja in rastlinskih vlaken. So puhasti, sive barve, značilno belo barvo pa dobijo pri dveh letih.  Labodji par skupaj skrbi za mladiče in tudi sicer ostane skupaj vse življenje.

Labod grbec je ptica selivka in ena  najtežjih ptic, ki še lahko letijo. Kljub svoji velikosti in nerodni hoji, pa je zelo eleganten letalec in doseže hitrost do 65 km na uro. Če so vremenske razmere ugodne in je zima mila, labod grbec  prezimi v kraju svojega poletnega bivanja.

 

Zemljevid

Naloži GPX

Zbilje
Koordinate izhodišča 46,156937
14,418155

Pelji me na izhodišče izleta

Prikaži pot v Google zemljevidih

Gostinski lokal v bližini

Picerija Sedmica

ima v svoji gostinski ponudbi pestro izbiro jedi vseh vrst, mi smo navdušeni nad slaščcami za vse sladkosnede izletnike, ob jezeru boste na gorenjski plaži lahko v miru spili odlično kavo ali si privoščili hladno pivce. Otrokom je na voljo tako notranje, kot zunanje otroško igrišče. Največjo simpatijo pa so ponavadi deležni labodi, ki so tu res številčni. Prav ob gostišču se nahaja tudi lepo urejeno parkirišče, tako, da avtomobil lahko pustite tik ob gostišču, v bližini jezera. Tu smo tudi pričeli naš izlet, se sprehodili ob jezeru do druge strani, kjer je prav tako lepo urejeno otroško igrišče in se vrnili na malico v Sedmico. Poleti je vrt gostišča v prijetni senci.

Zbiljska dobrava

Medvode

051 888 372

SPLETNA STRAN

Vita, Olja in Juna priporočajo

Poznate pravljico o Grdem račku?

Kako lepo je na vasi! Okrog in okrog so njive in travniki, na sredi pa leži globoko jezero. Mama raca je ležala na gnezdu in grela jajca ter čakala, da se iz njih izvalijo majhne račke. Končno je prišel čas in jajca so začela pokati. Vsa, razen enega. Stara radovedna raca je prišla mimo in jo vprašala kako gre. Raca ji je odgovorila da so se iz vseh jajc razen iz največjega že izvalile majhne račke. >Ne vem zakaj se iz zadnjega jajca še nič ni izvalilo.< Stara raca je pogledala jajce in rekla: > Čudno.To ni račje jajce. Nekdo ti ga je podtaknil!< Mama raca se je začudila ampak odgovorila da bo kljub vsemu še malo poležala na njem. Mama raca je uživala ob pogledu na svoje male račke, ki so veselo čofotale in klicale ga, ga, ga. Mama raca jim je veselo odgovarjala: >Ga, ga, ga..< . Čas je tekel, mama raca pa je še vedno sedela na zadnjem, največjem jajcu in čakala, da se iz njega izvali mala račka. Jajce je končno začelo pokati, iz njega pa se je izvalil velik, grd črn raček. Stara raca ji je rekla, da ji je jajce morda podtaknil puran. Mama je poklicala vse svoje rumene male račke ter jih popeljala v vodo. Velik črn raček jim je sledil in tudi sam zaplaval v vodo. Mama raca je rekla:< Zna plavati.Puran to ni.< Mama raca se je odločila, da bo obdržala vse svoje otročičke – vse lepe majhne rumene račke in enega velikega grdega, črnega račka. Mama raca jih je vse skupaj odpeljala na dvorišče, da bi jih predstavila ostalim živali. Vse živali so se posmehovale grdemu račku in klicale za njim :>Kako si grd, črni raček!< Prišle so tudi divje race in gosi ter se mu prav tako hudobno posmehovale in kričale nanj. Grdi raček je bil prestrašen in žalosten. Pobegnil je in se skril v trsju pri ribniku. Prišli so lovci s puškami in psi ter začeli streljati v trsje. Grdi raček se je prestrašil in hitro pobegnil naprej.

Nekaj časa se je skrival po okoliških travnikih, dokler ni prišla zima. Raček ni imel kam iti. Bil je osamljen, brezupen in žalosten. Na srečo je prišla mimo stara ženička. Našla ga je v snegu in ga vzela s seboj. Pri njej je želel ostati do pomladi. Nekega jutra pa ga je iz hiše spodil ljubosumni maček. Pobegnil je na dvorišče, tam pa ga je preganjal še pes. Grdemu račku je uspelo pobegniti pred njim in zatekel se je nazaj k zmrznjenemu ribniku. Tam mu je žalostnemu uspelo prezimiti. Spomladi pa je med plavanjem opazil, da mu prihajajo naproti čudoviti labodi. Grdi raček je sklonil glavo, saj ej bil navajen da ga ves čas nekdo preganja ter kriči nanj. Čudoviti labodi pa so se mu približali in ga prijazno sprejeli medse. Grdi raček je ujel svoj odsev v ribniku in se začudil. Bil je tako lep kot ostali beli labodi okrog njega. Razširil je krila in se ponosno pridružil svoji novi družini.