Zijavka-razgledišče nad Kamno Gorico

Opis poti

Skupaj s sosednjo Kropo je bila Kamna Gorica nekoč eno glavnih fužinarskih krajev na območju današnje Slovenije. Načudite se prelepemu razgledu na ta majhen, a prečudovit kraj. Razvoj naselja je narekovalo žebljarstvo. Stoletja dolgo so v velikem plavžu talili železovo rudo z Jelovice in jo kovali v žeblje različnih velikosti in oblik.

Dostop: Gorenjsko avtocesto zapustimo za Lipnica-Podnart-Zvirče. Usmerimo se proti Zgornji Dobravi. Na koncu vasi vas pot usmeri v gozd. Avtomobil lahko pustite nekoliko nižje v vasi, pri Kampu Green Garden Park ali ga kot mi pustite (na lastno odgovornost) ob gozdni cesti.

Na krajši družinski izleti smo se v odlični družbi in spremstvu pohodniškega mačka Dee deeja , pasme sfinga, odpravili do razgledne točke Zijalka, kjer se vam pogled razprostre na čudovito Kamno Gorico. To majhno, a prelepo naselje ima zelo zanimivo zgodovino.

Glavni proizvod kovačev in kovačic so bili žeblji. Žeblje različnih velikosti in oblik (bilo jih je preko 100), ki so vsak služili svojemu namenu, so izdelovali tako možje kot žene, pri delu pa so pomagali tudi otroci. Delali so po 14 do 16 ur na dan, prosti so bili ob nedeljah, ob sredah in sobotah pa se je delalo po pet ur zjutraj. Prosti popoldnevi so bili rezervirani za nabavo oglja, pripravo drv in železnih palic ter popravilo orodja.

Če pa vas zamika, da bi se sprehodili skozi kraj Kamna Gorica, pa boste opazili zanimivo žago, spomenik Matevžu Langusu, park pod lipo, spomenik padlim za svobodo v drugi svetovni vojni, vodne kanale – Rake, rojstno hišo in kapelico Matevža Langusa, cerkev Sv. Trojice in še mnogo drugih vaških zanimivosti.

Za Kamno Gorico je bilo usodno leto 1828, ko je junija izbruhnil močan požar. Škoda je bila ogromna, saj je uničil 35 stanovanjskih hiš, delavnic in skladišč. Po požaru si je vas težko opomogla, poleg tega pa je bila zaradi tehnične zaostalosti, neizpolnjenih materialnih pogojev in ekonomskih težav kriza ročnega kovaštva tik pred vrati. Proti koncu stoletja je propadla večina fužin na slovenskem ozemlju.

Konec 19. stoletja je zaznamovalo pomanjkanje dela in manjšanje števila prebivalstva. Grozilo je popolno pomanjkanje dela in zaslužka, čeprav so kovali po 15 ur na dan. Strojni proizvodnji žebljev ročna ni več mogla konkurirati. V Kamni Gorici je število prebivalcev upadlo zlasti zaradi izseljevanja, največ na Jesenice, kar je posledica propadajočega stanja fužinarstva.

Tistim, ki bi jim zadišal malo daljši izlet, pa predlagamo, da si mimogrede ogledajo še Kropo, znano cerkvico na Jamniku ali pa se odpravite do bližnje Vodiške planine.