Divje jezero-Idrija 1206

Divje jezero-Idrija

Regija Goriška
Izhodišče parkirišče pri športnem stadionu, glej oznake za Jožefov jašek
Dolžina poti 2,5 km
Trajanje poti 1,5 h
Najprimernejši čas za obisk spomladi, poleti, jeseni
Primerno za vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa
Zahtevnost lahka pot

Opis poti

Divje jezero v Idriji je vsekakor eden od očarljivejših izletov po Sloveniji. Ogled te zanimive kraške znamenitosti, do katere nas pripelje zanimiva naravoslovna poti ob reki Idrijci. Družinski izlet, ki se vam bo vtisnil v spomin zaradi prečudovite narave.

Skrivnostno kraško Divje jezero pri Idriji spada med bisere slovenske naravne dediščine. Zato je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik, od leta 1972 pa je urejeno za obisk javnosti kot prvi slovenski muzej v naravi. Leži dobra 2 km južno od mesta.

Jezero je skrito pod prepadnimi stenami vznožja severnega roba Črnovrške planote in je povezano z zagonetnim svetom podzemnih voda. Dosedanje raziskave so potrdile domnevo, da gre za značilen »vokliški« izvir, pri katerem se strm potopljen sifonski rov obrne navzgor šele v velikih globinah.

Do jezera lahko dostopate direktno iz parkirišča, ki je urejeno tik pred stopnicami, ki vodijo do njega, lahko pa se do te čudovite naravne zanimivosti podate po naravoslovni poti, ki se prične bližje centru mesta Idrije. Avtomobil v tem primeru pustite ob športnem stadionu oz. ob nakupovalnem centru v bližini ter se podajte na 2,5 km dolgo Pot ob Rakah. Za pričetek poti glejte oznake za Jožefov jašek.

Pot ob Rakah je edina idrijska pot, ki se vam ponuja za lagoden „ravninski“ sprehod. Le na začetku se nekoliko povzpne, nato pa poteka skoraj dva kilometra in pol po ravnem. Vodi vas ob levem bregu Idrijce, mimo visečih mostov, ki so imenitna razgledišča nad gorsko hudourno lepotico Idrijco, do edinstvenega Divjega jezera. Pot je zanimiva v vseh letnih časih in ob vsakem vremenu. Primerna je tudi za otroški voziček, vendar boste tik pred jezerom in na nekaterih delih pri prečkanju mostu morali voziček malo dvigniti, zatorej družba oz. dodaten par rok v tem primeru ne bo odveč.

Naravoslovna učna pot vas pelje skozi raznovrstne gozdne združbe z bogatim podrastjem mimo največjega jesena, dobovega drevoreda, studenčka s pitno vodo, vse do jezu in jame nad Kobilo. Do Divjega jezera vas vodi pot čez zelo zanimivi viseči most.

Še namig: Ko boste v teh krajih, ne pozabite na obisk lokalne gostilne, ki ponuja kulinarično posebnost-idrijske žlikrofe.

Zanimivosti


UNESCOVO MESTO IDRIJA VABI NA DOŽIVETJA

V najstarejšem rudarskem središču v Sloveniji so več kot pol tisočletja dan za dnem doneli udarci kladiv in rudniški stroji. Drugi največji rudnik živega srebra na svetu je Idriji pomagal, da se je razcvetela na vseh področjih, od tehnike in znanosti do trgovine in kulture. Danes je celotno staro mestno jedro na Unescovem seznamu svetovne dediščine. Nekdaj rudniški grad Gewerkenegg z začetka 16. stoletja še vedno bdi nad privlačnim krajem, ki ga obdajajo čiste vode, prostrani gozdovi in razgledne planote. Idrija vabi, da odkrijete njeno bogato kulturno in tehniško dediščino svetovnega pomena, spoznate tradicijo klekljanja idrijske čipke, zadihate v neokrnjeni naravi in okusite tradicionalne dobrote v okoliških vasicah.

MESTNI MUZEJ VABI V NEKDANJI RUDNIŠKI GRAD GEWERKENEGG

Danes v Idriji skoraj ni več pravih rudarjev, toda njihova kulturna in tehniška dediščina spremljata obiskovalce na vsakem koraku. Uprava rudnika je nekoč domovala na gradu Gewerkenegg, kjer je danes Mestni muzej Idrija. Mesto na sotočju rek Idrijca in Nikova se je zaradi drugega največjega nahajališča živosrebrove rude na svetu hitro razvijalo. Privabilo je mnoge pomembne naravoslovce, graditelje in izumitelje svojega časa. Rudarji so se po delu radi poveselili in sprostili, zato se je v Idriji razvila vrsta glasbenih, kulturnih in športnih društev. Vsi pomembnejši dogodki so se nekoč odvijali na »starem placu«, kot pravijo domačini Ahacijevemu trgu, ki je dobil ime po zavetniku rudarjev.

Prisluhnite legendi o Idriji.

 

Zemljevid

Naloži GPX

Naravoslovna pot ob Idrijci do Divjega jezera
Koordinate izhodišča 45,982907
14,027791

Gostinski lokal v bližini

Gostilna in pizzerija Na vas

Čisto ob glavni cesti Idrija-Tolmin v kraju Spodnja Idrija stoji gostišče Na vas, kjer vam v prijetnem ambientu postrežejo s pravimi lokalnimi specialitetami. Mi smo izbrali idrijske žlikrofe in bili nad njimi navdušeni. Recepta pa ne izdajo;)

Na vasi 38

5281 Spodnja Idrija

05 9958 223

Vita, Olja in Juna priporočajo

Kako se je vse začelo?

Prvi prišleki s Škofjeloškega so se v idrijsko kotlino in okoliške planote v večjem številu naselili šele v 15. stoletju. Nekateri med njimi so tam izdelovali lesene škafe in sode zaradi bližine vinorodne Vipavske doline.

Z idrijsko zgodovino je najprej povezan prav škafar, ki je po legendi leta 1490 v studencu nekje na območju današnje cerkve Svete trojice namakal svoje izdelke in v škafu opazil težko svetlikajočo se tekočino ter jo nemudoma odnesel k zlatarju v Škofjo Loko. Ko se je razširila novica o najdbi živega srebra, so tja najprej prisopihali rudarji iz Furlanije in nemških dežel.

Najdba še ni pomenila začetka idrijske zgodbe, saj so takratni rudarji skoraj dve desetletji kopali s precej spremenljivo srečo. Pravzaprav se je rudarska zgodba že končevala, nato pa so leta1508 z jaškom pod današnjim trgom svetega Ahacija zadeli bogato cinabaritno žilo, ki je pomenila razmah del in dvig proizvodnje.

Z izkopavanjem podzemlja so rudarji postavili temelj rudarski prihodnosti mesta. Med prvimi rovi, ki je še danes v uporabi kot muzejski del rudnika, je bil Antonijev rov.