Otliško okno
| Regija | Goriška |
| Izhodišče | parkirišče pri cerkvi v vasi Otlica |
| Dolžina poti | 2 km |
| Trajanje poti | 1.5 h v obe smeri s postanki |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Ajdovščina je edini kraj v Sloveniji s črko W, saj ji domačini pravijo kar Wajdušna. To je kraj, kjer takoj za tablo na strehah opazimo kamenje, saj tukaj domuje slavna burja. Nad mestom se dviguje mogočno razpotegnjeno ostenje, rob široke kraške planote Trnovskega gozda med Predmejo in Colom z imenom Gora. Podobno kot Kraški rob so tudi tu apnenčasti skladi narinjeni na flišno podlago. Pri premikanju so se skalne gmote gnetle, prelamljale, drobile in narivale druga čez drugo. Tudi naravno okno na Otlici naj bi nastalo zaradi tektonske razpoke v koralnem apnencu.
Skoznjo si je našla pot voda in izdolbla ta prepoznavni simbol kamnite Gore. Otliško okno z razgledom na dolino je torej kraški pojav v obliki velikanske kaplje. Na informativni table lahko preberemo, da je odprtina visoka do 12 metrov, široka pa do 7 metrov. Do Otliškega okna lahko pridemo po več poteh. Če se na izlet odpravimo izpred Hubelja, potem bomo v eno smer potrebovali nekje 1.5 h in dobro obutev. Z manjšimi otroki vam priporočamo, da se odpeljete do vasi Otlica, kjer lahko avto pustite na parkirišču ob cerkvi. Od tukaj imate lep polurni sprehod. Pred končnim ciljem pridemo tudi mimo travnika, ki nudi krasen razgled nad Vipavsko dolino.
Kamen je bil v preteklosti ob lesu najpomembnejši gradbeni material. Bil pa je tudi surovina za pridobivanje apna za beljenje, razkuževanje, zatiranje škodljivcev in za apnenje kisle prsti. Suhi kamniti zidovi so služili tudi kot mejniki med lastniškimi parcelami in ograde za drobnico, živino na paši. Nenazadnje suhi zidovi varujejo okolje, da močna burja ne odnaša zemlje.
Zanimivosti
Dolenjski arhitekt Damjan Popelar je tri leta sestavljal kamnito spiralo, ki se dvigne iz vrtače kot nizek suhi zid, po katerem hodiš kot po tlakovani poti. Imenuje se Kamniti polž. Konča se s 3,6 m visokim stožcem. Senca stožca na zimski solsticij seže prav na dno vrtače s spiralo.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Halo Erik
Zelo lačni smo zavili v Erika in bili navdušeni nad ponudbo pic. Zelo prijazno osebje nam je hitro postreglo, vmes pa so se mulci odšli igrat v bližnji park z ogromno igrali. Ko so bile pice pečene smo lahko poklicali: Halo mladina, pri halo Eriku so že gotovi:)
Goriška cesta 11
5270 Ajdovščina
Mila in Staš priporočata
Legenda o nastanku okna gre takole:
To je bilo še v tistih časih, ko sta Kristus in Sveti Peter hodila po svetu.
Tako gresta en dan dol po Deželi in se ustavita tam nekje prek Čavna. Se
usedeta v hlad k eni vodi, da se malo oddahneta, in se pomenjavata.
»Ta gora,« pravi Kristus, »sloni na treh zlatih stebrih nad zlatim jezerom!«
Hudič pa jima je skrivoma zmeraj sledil in lovil na uho, kaj se menita. In je slišal
tudi to, kar je Kristus povedal Svetemu Petru o Čavnu. On da bo Čaven prestavil
in vzel tiste zlate stebre. In res si je naredi dve oprtnici, eno iz drata,2 drugo iz
cvirna,3 in se oprtal. Kakor je nanagloma vstal, da se mu je ta dratena oprtnica
utrgala, hudič se je spotaknil in je s tako silo trcnil tja nad Votliško reber, da je
v skalo z rogom zvrtal luknjo. Še danes se tam na Strešnicah pozna v kamnu
hudičeva stopnja, s tako močjo se je z nogo uprl v tla, ko je tel vzdignit breme.
In tako je Čaven ostal tam, kjer je še danes. Pod večer nam dela senco in zaradi
njega Dolčani ne vidimo na morje.
