Zapotoški slapovi-Trenta
Regija | Goriška |
Izhodišče | parkirišče konec ceste v Zadnji Trenti (46.403, 13.711) |
Dolžina poti | 4,5 km |
Trajanje poti | 1-2,5h |
Najprimernejši čas za obisk | spomladi, poleti, zgodaj jeseni |
Primerno za | nosilke , od 3 - 6 let , 6+ let |
Zahtevnost | srednje zahtevna pot |
Opis poti
Na cesti Bovec–Vršič zavijemo levo pri 49. serpentini vršiške ceste. Parkiramo v bližini Koče pri izviru Soče ali nadaljujemo še 2 km po makadamski cesti do manjšega parkirišča. Izhodišče je konec ceste v Zadnji Trenti (koord. 46.403, 13.711). Parkirnina: brezplačno.
Pot nadaljujemo peš mimo Kekčeve domačije ob strugi Suhega potoka v smeri proti planini Zapotok. Pot je označna z lesenimi tablami. Vso pot nas spremljajo lepi razgledi na gore, pred nami se dviguje Bavški Grintavec, za nami mogočni Prisojnik in Razor. Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje slikovite Zapotoške slapove. Manj znana znamenitost, ki pa vas bo navdušila. Tudi poleti, ko je Posočje zelo obiskano, tu najdete mir in tišino.
Suhi potok pada v enega najvišjih slapov v Triglavskem narodnem parku in ustvarja divji ambient morenskih nanosov v Zapodnu.
Potok izvira na planini Zapotok (1385 m). Narava je v zatrepu Zapodna usvarila še nekaj slapov, ki so lažje dostopni. Med temi je največji 18 m visok Slap na Suhem potoku. Lahko dostopni so prvi štirje slapovi, ostalih vam zaradi težkega dostopa odsvetujemo.
V spodnjem delu vode Suhega potoka poniknejo in ustvarjajo širok pas morenskih nanosov. V močnejših deževnih obdobjih voda naraste in spreminja strugo. Prečkamo suho strugo Suhega potoka in sledimo oznakam ob pešpoti. Po 40 min hoje se že zasliši glasno žuborenje prvega slapu. Sledimo torej strugi in kmalu smo že v skalnatem objemu prvega 15-metrskega slapu, ki pada v turkizen ledeno-mrzel tolmunček. Za obisk ostalih slapov se vrnete nekoliko nazaj-50 m nazaj v smeri prihoda in ob levem bregu reke boste opazili gozdno pot, ki ji sledite navzgor v hrib (ni označeno). Po nekaj minutah hoje že opazite 2 manjša slapiča, kmalu jima sledi tudi četrti slap.
Ekipa Družinskih izletov se strinja, da je to eden lepših krajev na zemlji.
Zanimivosti
V poletnih dneh Slovenci radi obiščemo našo hladno smaragdno reko Sočo. Tokrat jo malo bolje spoznajmo in poglejmo nekaj dejstev, ki jih morda še ne poznamo.
1. IZVIR SOČE: Smaragdna Soča nastane iz vod, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, ki vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi.
2. STARA IMENA: Zgornji del Soče do kraja Log je poznan tudi po starem imenu Šnita. V antiki je bila Soča poznana pod različnimi imeni: Aesontius, Sontius, Aesontio, Isontius. Po mnenju etimologa M. Snoja naj bi bilo njeno prvotno slovansko ime Soťa in bi nastalo iz latinskega imen Sontius, to pa verjetno iz indoevropske besede heĭs = hitro se premikati, dreti.
3. PRITOKI: Soča ima veliko lepih pritokov. Večji levi pritoki Soče so Tolminka, Idrijca in Vipava. Večji desni pritoki so Koritnica, Učja, Boka in Ter (Torre).
4. TEMPERATURA SOČE: V Soči se kopajo le pogumni (ali tisti v neoprenu)! V obdobju 2004–2010 je imela v Čezsoči v kopalni sezoni povprečno temperaturo 10,5 °C in najvišjo zabeleženo temperaturo 13,8 °C, pri Tolminu 12,0 °C (najvišja 15,1 °C), v Kanalu 15,3 °C (najvišja 21,3 °C) in v Solkanu 14,3 °C (najvišja 18,8 °C). Nizke temperature vode so predvsem posledica napajanja reke iz številnih kraških izvirov v celotnem toku do Solkana.
5. VOJNA: Po dolini Soče in po okoliških gorah nad njo je med letoma 1915 in 1917 potekala soška fronta, ki je terjala več kot 300.000 življenj italijanskih in avstro-ogrskih vojakov.
6. SOČA KOT NAVDIH: Soča je navdihnila slovenskega pesnika Simona Gregorčiča, da ji je posvetil svojo najbolj znano domoljubno pesem »Soči«, ki se prične takole:
Krasna si, bistra hči planin,
Brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih globočin
nevihte temne srd ne moti —
krasna si, hči planin!
7. KORITA: Posebnost Soče so globoka in ozka korita, vrezana v živoskalno dolinsko dno. Zaradi določene spremembe v okolju (npr. umik ledenikov, tektonski premik ipd.) se je reka vrezala v dotedanje dolinsko dno in v njem izdelala ozka in več deset metrov globoka korita. Najlepša so Mala korita malo pred izlivom potoka Vrsnik in Velika ter Mala korita pred izlivom Lepenjice pa tudi korita Soče pri Kršovcu.
8. RAJ ZA ŠPORTNE AKTIVNOSTI: Zgornji tok Soče je idealen za kajakaše, kanuiste, raftarje, soteskanje … Okoliški vrhovi pa so idealni za pohodnike, gorske kolesarje. Z doline Soče vodijo številne planinske poti na okoliške dvatisočake (na Kriške pode, Triglav, Bavški Grintavec, Kanin, Krn, Rombon...) in druge vrhove: Svinjak, Kobariški Stol, Matajur ... Od izvira Soče vodi ob reki navzdol vodi 20 km dolga Soška pot.
9. SLAPOVI: V njeni okolici si lahko ogledamo številne lepe slapove, kot je slap Kozjak, slap Virje, potok Kaludrica, potok Fratarica, Predarica s slapovi, Globoški potok s slapovi, Zapotoški slapovi, Šunikov vodni gaj ... Ne smemo pa pozabiti na slap Boka, takoj za Bovcem, ki slovi kot najbolj vodnat in najmogočnejši slovenski slap s skupno višino 144 m in širino 18 m.
10. HIDROELEKTRARNE NA SOČI: Vsi dobro poznamo zgornji tok reke, a na Soči je vse skupaj 7 velikih jezov. V Italiji so 4 jezovi, v Sloveniji pa imamo 3 hidroelektrarne. Soča je tako divja le še v zgornjem toku. Na spletni strani SENG (Soške elektrarne Nova Gorica) piše, da je njihov dolgoročni plan gradnja jezov na zgornji Soči in Učji, kar bi pomenilo uničenje našega velikega bisera. K sreči se posamezniki in gibanja zavzemajo za ohranitev naše smaragdne Soče, kakor je gibanje pod imenom Balkan Rivers Defence.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Turistična kmetija, kamp in sirarna Jelinc
je idealno izhodišče za pohode ob reki Soči, raziskovanje bovške okolicein bližnjih gora ter za številne športne aktivnosti. Poskrbijo, da bodo vaši želodčki polni in zadovoljni. Tudi kužki so dobrodošli, čeprav imajo v kampu nekaj odličnih čuvajev-hišnih mačk.
Njihova specialiteta so postrvi s sirom. Njami;) Priporočamo!
Soča 50,
5232 Soča
05 388 95 10
051 222 735
Vita, Olja in Juna priporočajo
Trentarski muzej in Informacijsko središče Triglavskega narodnega parka predstavljata kulturno krajino, naravo in preteklo življenje v Trenti.
Dom Trenta je središče kulturnega in družabnega življenja doline Trente, prizorišče številnih dogodkov.
Trentarski muzej predstavlja življenje nekdanje Trente, bogate zbirke etnološke dediščine, kulturnega ter zgodovinskega izročila doline Trente.
Zanimiva za ogled je rekonstrukcija trentarske hiše s črno kuhinjo, ki ponazarja nekdanjo bivanjsko kulturo. Iz planinske zgodovine so na ogled predmeti, ki so jih uporabljali pionirji alpinizma pri svojih vzponih v gore.
Fotografije znamenitih trentarskih gorskih vodnikov in bogata literatura s tega področja privabljajo nostalgijo še ne tako davnih časov, pozornost pa zbujata še trentarski zvon in večna zgodba o skrivnostnem Zlatorogu.
Cenik vstopnic v Trentarski muzej
odrasli: 5 €
dijaki, študenti, upokojenci: 3,5 €
otroci od 7. do 15. leta: 2,5 €
družine: 12 €
LOKACIJA in KONTAKT:
Na Logu v Trenti, 5232 Soča
tel.: 00 386 5 388 93 30
Spodnja slika pa vas prav gotovo prepriča, da je Trenta sama po sebi tako lepa, da se tu naše oči lahko spočijejo, mi pa se naužijemo lepot narave naše prelepe Slovenije.