Mirna gora

Opis poti

Mirna gora je 1047 m visok, z gozdom poraščen vrh, ki se nahaja na jugovzhodnem robu Kočevskega roga. Z vrha, ki ima vpisno skrinjico in žig, zaradi že prej omenjenega gozda, ni razgleda. Mirna gora je s svojo višino tudi eden najvišjih vrhov Bele krajine. Za družinski izlet vam predlagamo dostop iz kočarske vasi Planina. Iz Vrčic se z avtom odpeljemo še nekje 5 kilometrov, večinoma po makadamski poti, sledimo oznakam za Planino. Tam ob tablah lahko parkiramo ter se podamo do vrha po gozdni učni poti.

Nam je bila zelo všeč, saj so otroci nevede premagali kar 300 metrov višincev, pa nihče ni kompliciral. Po poti najdemo označene drevesne vrste, krmilnico za divje živali, leseno glasbilo, zapis zelišč, lovsko opazovalnico in zabavne oblike narave, na katere opozarjajo lesene table. Super je označeno tako da ni bojazni, da bi se vmes kje izgubili. Planinska koča je ob ponedeljkih in torkih zaprta, zato je v the dnevih fino imeti kaj za pod zob kar v svojem nahrbtniku.

Na Mirni gori- Friedensberg je vse do 2. Svetovne vojne stala znamenita cerkev Sv. Frančiška Ksaverija, ki je slovela kot božja pot za odvrnitev hude ure. Pozidana je bila okoli 1743, med drugo vojno požgana in nato obnovljena. Zidava cerkve je povezana z ljudskim izročilom. Ta pripoveduje, da je v votlini na gori domoval zloben zmaj. Ko je v dolini dozorelo žito in zorelo grozdje, je bruhal hudourne oblake, da je iz njih bruhala toča, ki je sedem let zapovrstjo uničila ves pridelek. Ko je zavladala lakota, so se ljudje zatekli po pomoč k Sv. Frančišku, varuhu pred remenskimi neprilikami. Ko so nad zmajevo votlino pozidali svetniku posvečeno cerkev, so hude ure prenehale, gora pa je dobila svoje ime- Mirna gora. Cerkveni zvonik je preurejen v razgledni stolp, s katerega so lepi razlgedi po Beli krajini, preko Kolpe vse do Karlovca.