Pleterska pot

Opis poti

Kartuzijo Pleterje najbolje opišeta dve obdobji: čas srednjega veka, ko je bila kartuzija ustanovljena, vendar so jo v 16. stoletju že ukinili, in čas nove kartuzije, ko je leta 1899 kartuzijanski red  pridobil svojo nekdanjo pletersko posest nazaj in zgradil nov samostan.

Od stare kartuzije je ohranjenih le nekaj poslopij ob njej ter stara gotska cerkev z zakristijo, ki sta dostopni za obiskovalce.  Ko vstopimo v povsem prazno cerkev, prekinemo svetlobni snop, s čimer sprožimo magnetofonski trak. Naenkrat se iz nevidnih zvočnikov zasliši enoglasno petje pleterskih redovnikov, ki nas popeljejo v skrivnosti svet puščavniškega življenja. 

Kartuzijanski samostan Pleterje je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi. Najdemo ga na Dolenjskem, blizu Šentjerneja in je še edina delujoča kartuzija pri nas. Ustanovil jo je grof Herman II Celjski leta 1403. Danes po vsem svetu živi približno 380 kartuzijanov in kartuzijank.

Kartuzijanci upravljajo z več hektarji vinogradov in sadovnjakov, ukvarjajo pa se tudi s čebelarstvom, sadjarstvom ter žganjekuho. Sigurno ste že slišali za njihovo slavno pletersko hruško. Ta raste in dozori v steklenici, potem pa jo zalijejo s hruškovim žganjem ter dodajo pletersko grenčico iz 49 vrst zelišč.

Menihi svoj dan razdelijo približno takole: 8 ur dela, 8 ur molitve in 8 ur spanja. Gre za enega strožjih redov, saj se menihi zavežejo k raziskovanju uma in zelo redko pridejo v stik z drugimi ljudmi. V samostan je prepovedan vstop vsem ženskam, obiskala ga naj bi le žena Tita- Jovanka Broz v 70tih letih med protokolarnim obiskom.

Avto lahko parkiramo na velikem označenem parkirišču v Drči. Pleterska pot nas popelje okrog edine še delujoče kartuzije pri nas, ki se nahaja v občini Šentjernej. Skrivnosten in skrit očem, kljubuje zobu časa in ustvarja posebno atmosfero.

Približno 4 kilometre dolgo pot pričnemo z ogledom gotske cerkvice, nato pa sledimo markacijam-rumenim križem na modrem polju. Velik del poti nas bo spremljalo 3 metre visoko in skoraj tri kilometre dolgo obzidje. Ko zapustimo gozd in prečkamo asfaltirano cesto, se vzpemo med vinograde. Iz Pleterskega hriba se nam odpre dih jemajoč razgled na kartuzijo.

Ko se vrnemo na izhodišče pa ne smemo pozabiti obiskati muzeja na prostem, kjer se lahko lahko sprehodimo med objekti, ki prikazujejo življenje v devetnajstem stoletju. Super zanimivo za malčke, starši pa bodo prav tako uživali ob pokušini kakšnega od znamenitih pleterskih vin.