Fiesa-Piran sprehajalna obalna pot
| Regija | Obalno-kraška |
| Izhodišče | plačljivo parkirišče pri kampu v Fiesi |
| Dolžina poti | 2 km |
| Trajanje poti | 0,5-1 h |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Primerno za | Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Pot nas vodi ob morju vse od kampa v Fiesi pa do Pirana. Pot je kratka, postreže s prelepim razgledom na naše morje in je primerna tako za otroški voziček, kot za krajši sprehod z našimi najmlajšimi družinskimi člani.
Če iščete kraj, kjer boste obiskali sladkovodnego jezero in morje hkrati, je to najbrž eden in edini kraj pri nas, kjer se boste lahko pohvalili, da ste brisačo pogrnili ob jezeru ter jedli sladoled z razgledom na morje.
Fiesa s sladkovodnimi jezeri očara prav vsakega obiskovalca. Jezeri v Fiesi sta uvrščeni v inventar najbolj pomembne narave dediščine v Sloveniji, saj predstavljata pomemben življenjski prostor različnih živalskih in rastlinskih vrst, predvsem okoli dvajset ogroženih in redkih vrst kačjih pastirjev. Jezeri sta bili leta 1989 z občinskim odlokom razglašeni za naravni spomenik.
Fiesa je sicer manjši zaliv, ki se razprostira med Piranom in Strunjanom ter je od Portoroža oddaljen slabe 3 kilometre. Do Fiese lahko pridemo po krajevni cesti iz Strunjana, ki vodi preko Pacuga ali pa iz Pirana mimo pokopališča. Avtomobil lahko pustite na označenem plačljivem parkirišču ter se spustite do plaže, zavijete levo, kjer se po lepo urejeni tlakovani potki, ob obali lahko sprehodite do Pirana.
Pot je primerna tudi za otroške vozičke in prav lep sprehod tudi za mlajše otroke. Naša 2-letnica je pot v eno smer prehodila čisto sama. Seveda se pripravite na nekoliko daljši sprehod, saj ob poti poleg prečudovitega razgleda pozornost ves čas uhaja na obalo, kamenjčke, ribice ter...na še eno zanimivost. Kaj kmalu boste ob poti opazili zanimivo steno. Več...v naši rubriki zanimivosti:)
Pot pod noge, da v Piranu ne zmanjka sladoleda:)
Še namig za starše: Piranski akvarij vas bo navdušil. Z otroki je absolutno nujen ogled pisanih ribic, rakcev, ježkov, školjk. V muzeju pa so dobrodošli tudi naši stirinožni družinski člani. Ogled Piranskega akvarija vam zna nekaj urni izlet podaljšati kar na cel dan:) No, ko pa ste že tu, pa obvezno tudi na ogled Podvodnega muzeja in Razstave školjk. A še prej krajša pavza na Tartinijevem trgu in kapučino za starše.
Zanimivosti
Pot med Fieso in Piranom je zanimiva prav zaradi stene, kjer lahko opazite, kako se v plastijo različne kamnine. Klifi so posebnost naše obale.
Z besedo klif označujemo zelo strmo, vertikalno in včasih tudi previsno steno, sestavljeno iz kamnin ali nevezanih sedimentov, ki se nahaja na stiku kopnega in morja. Gre za ciklično zaporedje več kamnin, ki so nastale pred 40 milijoni let v globokem morju.
Podvodni plazovi, ki so se sprožali ob potresnih sunkih, močnih nevihtah ali cunamijih, so odnašali mešane sedimente in jih odlagali na dno globokega morja: spodaj večje drobce, pri vrhu pa najfinejši material. Iz tako nakopičenih sedimentov so s strjevanjem nastale flišne kamnine. Kasneje se je zaradi tektonskega delovanja morski bazen zožil, morje se je umaknilo, flišne kamnine pa so se prelomile, nagubale in dvignile na površje, kjer jih lahko občudujemo še danes.
Posamično ciklično zaporedje v flišni kamnini se začne z grobozrnatimi konglomerati, ki jim običajno sledijo peščenjaki, zaključi pa se ponavadi z drobnozrnatimi muljevci oziroma laporovci. Posamezne plasti kamnin v fliših so različnih debelin, v Sloveniji so povečini dokaj tanke (debele od nekaj cm do nekaj 10 cm).
Posebnost flišnih kamnin na slovenski obali je v tem, da se v zaporedjih kamnin pojavljajo posamezni sloji apnenca, ki ponekod dosegajo debeline tudi do več metrov, zato jim rečemo kar megaplasti. Zanimivo, kajne?
Da pa bo pot proti Piranu zate mali pohodnik še bolj zanimiva, lahko prisluhniš pravljici o Istrskem pastirčku in vilah.
Prisluhnite pripovedki o Istrskem pastirčku in vilah.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihVita, Olja in Juna priporočajo
Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo...
Drobni piramidasti kristali bele do roza barve so najdragocenejši pridelek Piranskih solin. Na gladini slanice nastajajo le ob brezvetrju, saj jih zmoti že najmanjši val.
Solni cvet oplemeniti vse solate, karpače, morske specialitete in druge kuharske mojstrovine, ki se jih soli šele na krožniku. Ker pa smo punce rade lepe, aha:) naj omenimo, da imajo Piranske soline tudi kozmetično linijo izdelkov iz soli. V prodaji pa je tudi knjiga Spoznajmo ptice Sečovljskih soli.
Piranska sol je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku. Sol iz Piranskih solin se prideluje po izročilu starem skoraj 700 let in zgolj s tradicionalnimi orodji. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi biosedimenta imenovani petola, sestavljeni iz mineralov in mikoroorganizmov.
Prav luštno trgovinico Piranske soline smo opazili na robu Tartinijevega trga v Piranu in seveda, ker smo v naši družini tri babnice;) ni ostalo le pri opazovanju izložbe.
