Sečoveljske soline

Regija	Obalno-kraška
Izhodišče	parkirišče LERA : 45.492220°N+13.608980°E, parkirišče FONTANIGGE: 45.464691N+13.613876E
Dolžina poti	izhodišče Fontanigge 2,88 km, izhodišče Lera 14 km
Trajanje poti	40 min-2 h
Najprimernejši čas za obisk	vsi letni časi
Primerno za	Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , poganjalčki, kolesa
Zahtevnost	lahka do srednje zahtevna pot

Opis poti

Cilj krajinskega parka je varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne krajine. Začetek poletne sezone smo namesto poležavanja na portoroški plaži rajši izkoristili za obisk enega najlepših krajinskih parkov pri nas- Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS).

KPSS ima dva vhoda za obiskovalce. Do Lere vodi strma, z granitnimi kockami tlakovana pot: od magistralne ceste, ki povezuje Lucijo z mejnim prehodom Sečovlje, se v Seči, na vrhu klanc odcepi na desno. Na koncu tlakovanega dela poti je križišče (na desni je stavba Pick & Place); od tu naravnost se že vidi glavni vhod v KPSS na mostu čez Jernejev kanal. Na vhodu sta zapornica in urejeno parkirišče. Zaželeno je, da se obiskovalci do upravne stavbe napotite peš ali s kolesom.

Dostop do Muzeja solinarstva je po makadamski cesti ob Dragonji (po prečkanju mejne kontrolne točke na magistralni cesti, tik pred mostom prek Dragonje) na območje Fontanigge. Medtem, ko boste navadno v Leri srečali več obiskovalcev, je del Fontanigge nekoliko bolj odmaknjen in namenjen rekreaciji, mirnim sprehodom ter obisku muzeja.

Očetje šoferji nam boste hvaležni za naslednje koordinate:

izhodišče LERA : 45.492220°N+13.608980°E
izhodišče FONTANIGGE: 45.464691N+13.613876E

Zaenkrat še ni rednega lokalnega prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi iz obalnih mest do KPSS.

Soline predstavljajo enkratna mokrišča z bogato biološko raznoterostjo in ni naklučje, da so številne med njimi uvrščene tudi v omrežje NATURA 2000. Predstavljajo pomembna in hkrati izjemna življenjska okolja, v katerih živijo zanimive rastlinske in živalske vrste, ki so se skrajnostnim solinskim razmeram uspele prilagoditi. Ker so večinoma vkleščene med kopnim in morjem, lahko tu pričakujemo celo paleto različnih življenjskih okolij od predelov s sladko, somorno, morsko, pa vse tja do s soljo zasičeno vodo.

Obiščite Muzej solinarstva in spoznajte zanimivo tradicijo pridobivanja soli.

Obiskovanje je namenjeno spoznavanju in doživljanju narave. Da boste prispevali k ohranjanju ugodnih razmer za živalske in rastlinske vrste, omogočili sebi in drugim nepozabno doživetje, med obiskom upoštevajte pravila obiskovanja. Ne povzročajte hrupa, ta moti živali in druge obiskovalce, upoštevajte varstveni režim in pogoje obiskovanja, ki jih najdete na zgibanki. Park obiščite v času, ko je ta odprt za obiskovalce.

Vstopnice v park:

Odrasli (7€ v sezoni, 6€ izven sezone)
Otroci do 6. leta: brezplačno
Družinska karta (16€ v sezoni, 14€ izven sezone)

Zanimivosti

Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v tem delu Jadrana, v katerih še pridelujejo sol in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z vsakodnevnim pobiranjem soli.

Soline v severnem Jadranu so imele stoletja velik vpliv na gospodarstva držav in mestnih državic tega območja. Bile so predmet političnih sporov in vojn, ker je bila sol zaradi svoje uporabnosti dragocena surovina in strateško trgovsko blago, pomembno za konzerviranje hrane in za proizvodnjo smodnika.
Svojčas je bilo poleg starih piranskih solin v Sečovljah, Luciji in Strunjanu v Tržaškem zalivu in Istri veliko manjših in večjih solin (npr. v Miljah, Kopru, Izoli, Luciji). Zaznamovali jih niso le politični in gospodarski interesi, pač pa tudi muhavost narave, ki je včasih za dolga obdobja onemogočila solinarstvo, drugič pa mu podarila preobilje.

V preteklosti je sol oz. njeno pomanjkanje močno vplivalo na zdravje ljudi.

Trgovina s soljo je bila zelo pomembna dejavnost, saj je bila ta dobrina tako dragocena, da so jo ponekod uporabljali kot menjalno sredstvo. Latinski izraz »salarium argentum« (solni denar) se je nanašal na del plačila, ki ga je dobil vsak rimski vojak, poleg tega pa se je ohranil še tako dolgo v naši zgodovini, da je iz njega nastala celo angleška beseda »salary« (plača ali mezda).
Menda so Egipčani prvi doumeli, kako jo uporabljati. S soljo so mumificirali mrtve, utrjevali barve oblačil in jo trosili na ribe in oljke. Prvo mogočno rimsko cesto Via Salaria so zgradili njej v čast.

Da pa bo pot po solinah še bolj zanimiva...

Prisluhnite pripovedki o Istrskem pastirčku in vilah.

Zemljevid

Naloži GPX

Sečoveljske soline- daljša pot od LERA do FONTANIGGE ob ograji

Koordinate izhodišča	45,491951
	13,608727

Kako naložim GPX?

Pelji me na izhodišče izleta

Prikaži pot v Google zemljevidih

Gostinski lokal v bližini

Stazione Parenzana

je znana pivnica in gostilna, ki se nahaja v Seči in nudi okusne jedi z žara ter odlične pice, ki bodo navdušile še tako zahtevnega gosta. S spoštovanjem do zgodovine okolja ustvarjajo jedi, ki vsebujejo elemente naše preteklosti. Najboljše pivo na obali pravijo...mi se strinjamo!

Prijeten ambient in prijazna postrežba ter družini prijazno gostišče.

Seča 81b,

6320 Portorož

0820 07252

Vita, Olja in Juna priporočajo

Sol je morje, ki ni moglo nazaj na nebo...

Drobni piramidasti kristali bele do roza barve so najdragocenejši pridelek Piranskih solin. Na gladini slanice nastajajo le ob brezvetrju, saj jih zmoti že najmanjši val.

Solni cvet oplemeniti vse solate, karpače, morske specialitete in druge kuharske mojstrovine, ki se jih soli šele na krožniku. Ker pa smo punce rade lepe, aha:) naj omenimo, da imajo Piranske soline tudi kozmetično linijo izdelkov iz soli. V prodaji pa je tudi knjiga Spoznajmo ptice Sečovljskih soli.

Piranska sol je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku. Sol iz Piranskih solin se prideluje po izročilu starem skoraj 700 let in zgolj s tradicionalnimi orodji. Osnovni proces je naravna kristalizacija na solnih poljih, kjer se sol pobira na nekaj milimetrov debeli podlagi biosedimenta imenovani petola, sestavljeni iz mineralov in mikoroorganizmov.