Plečnikova hiša-Ljubljana

Opis poti

Ljubljana je mesto premnogih muzejev, parkov in drugih zgodb. Za kar nekaj zgradb, mostov in cerkva pa je poskrbel eden največjih slovenskih arhitektov, ki ga najverjetneje vsi poznamo. Govorimo o gospodu z velikim G in sicer Jožetu Plečniku. Hišo, v kateri je živel od leta 1921 so spremenili v spominski muzej, ki si ga lahko ogledate od torka do nedelje med 10-18to uro z vodenimi ogledi vsako polno uro. Mi smo na vodenem ogledu zares uživali, se naučili mnogo novega, bili presenečeni nad ohranjenostjo predmetov in očarani nad ogromnimi okni, ki nudijo razgled na košček raja, ki si ga je ustvaril Plečnik doma. Vrt, kjer se je sprehajal sam ali pa v družbi duhovnika Finžgarja, ki je služboval v sosednji cerkvi.

Za Plečnikovo hišo je od arhitektove smrti leta 1957 skrbel njegov nečak, duhovnik Karel Matkovič. Prav njemu gre zahvala, da se je v hiši skoraj nedotaknjena ohranila vsa dragocena Plečnikova dediščina. Po Matkovičevi smrti leta 1971 so se dediči odločili za prodajo hiše z vso zapuščino mestu Ljubljana in od leta 1974 je odprta kot muzej. Po obsežni prenovi je v njem od leta 2015 na ogled stalna razstava o življenju in delu Jožeta Plečnika .V domu so razstavljeni ohranjeni izvirni umetnikovi prostori z opremo, osebni predmeti, glinasti, mavčni in leseni modeli različnih projektov, Plečnikova osebna knjižnica in risarsko orodje.

Prvo hišo na Karunovi ulici je leta 1915 kupil Plečnikov brat Andrej, ki je bil duhovnik. Takrat je bil Jože Plečnik profesor na Umetniško-obrtni šoli v Pragi. V to hišo se je naselil leta 1921, ko je postal profesor v novoustanovljenem oddelku za arhitekturo Tehnične fakultete v Ljubljani. Že kmalu po vselitvi je načrtoval prenovo trnovske hiše, ki bi morala postati domovanje vseh Plečnikov, Jožeta, obeh bratov in sestre z družino. Za vse je predvidel ločene bivalne prostore in skupno kuhinjo z jedilnico, kjer naj bi se srečevali. Projekt je Plečnik sicer uresničil, a je v hiši večino časa prebival sam.

Skozi leta je zgradil nekaj prizidkov: v letih 1923–1925 je na zahodni strani dozidal valjasti prizidek, po dokupu sosednje hiše z velikim vrtom leta 1928 pa na južni strani še zimski vrt. Svojo risalnico je načrtoval v večjem okroglem prostoru v nadstropju stolpa, kjer so velika okna s pogledom na vrt. V sobi je poleg risalne mize in domiselno in funkcionalno izdelanih omar tudi postelja, v sosednjem prostoru pa kopalnica. Za sprejem obiskovalcev je uporabljal zelo skromen kabinet. V pritličju starejšega dela je kuhinja z jedilnico ter manjša delovna soba. V prizidanem zimskem vrtu je Plečnik prezimoval svoje rastline.

Plečnik je bil arhitekt, ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski in evropski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega, raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji ter na območju nekdanje Jugoslavije in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov je po mnenju večine ocenjevalcev največji slovenski arhitekt. Njegove ureditve v Ljubljani so bile 28. julija 2021 uvrščene na seznam Unescove svetovne dediščine. Nikoli se ni poročil, čeprav je prijateljeval z nekaj damami.

Njegova najbolj prepoznana dela so: stadion za Bežigradom, Trnovski ter Čevljarski most, Tromostovje, Vegova ulica, Narodna in univerzitetna knjižnica, park Tivoli, cerkev Sv. Mihaela v Črni vasi, Žale in še in še.