Stavenšinske slepice in Ivanjševska slatina
Regija | Pomurska |
Izhodišče | Stavenšinski Vrh (pri križu) |
Dolžina poti | 1km |
Trajanje poti | 0,5h |
Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
Primerno za | Vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let |
Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
4 dni raziskovanja Prekmurja in Pomurja nas je pripeljalo tudi do Stavenšinskih slepic in Ivanjševke slatine. Z majhnimi otroki je seveda treba izbirati zanimive izlete in ta vas bo pravgotovo navdušil. Pripravite se na 1001 vprašanje o tem naravnem pojavu. Nekaj informacij smo vam seveda priskrbeli že mi.
Najprej smo se odpravili poiskat v gozd vodne vulkančke in pravi podvig je bilo najti mofete oziroma slepice, kot temu pojavu pravijo domačini.
Gre za vulkanski pojav, edinstven v Sloveniji, to je namreč nekakšna razpoka ali luknja v vulkanskih kamninah, skozi katere iz zemeljske notranjosti uhaja plinasti ogljikov dioksid in (ponekod) izvira skupaj z vodo. Ker gre za posredni pojav vulkanizma na naših tleh, bi lahko mofete oziroma plinske izvire imenovali tudi najboljši približek delovanja vulkana v Sloveniji. Mi smo nekaj dni prej obiskali tudi Doživljajskegi park Vulkanija, tako da smo bili še močno pod vtisom impresivnega prikaza delovanja vulkana. Naj pa vam namignemo, da lahko več o mufetah izveste tudi v Gradu Negova.
Približno smo vedeli, kako mufete izgledajo. Divji vodni vulkančki, brbotajoči izvirček v gozdu (tako bi pojav opisali naši otroci). Mofete spominjajo na čarovniške kotle, v katerih neprestano šumi, brbota in vre.
Dolgo smo jih iskali in naposled le našli.
Namig za pot: Z glavne ceste v Ivanjševcih smo se povzpeli na Stavešinski Vrh, nato pa ob zelo majhni tabli z oznako za vrelce zavili levo in tam parkirali (pri križu) , se peš po gozdni cesti spustili dol po hribu, gozdni poti, ob cesti boste zagledali zapuščeno prikolico, nadaljujte še približno 30 metrov in desno s poti v gozdu, boste z malo sreče našli mufete. Zagledali boste tudi znak za Stavešinske slepice.
Ker so bile mofete prekrite z listjem, nam je pomagal brbotajoči in sikajoči zvok uhajanja plinov pod površjem. S palico smo zakopali med listje in videli smo lahko premikanje in brbotanje vode v zemlji, predvsem pa nas je presenetil močan vonj. Od izhajajočih plinov človek namreč hitro postane kar malce omotičen in daljše vdihovanje zagotovo ni zdravo. Okrog tega nenavadnega pojava pa z otroki zelo previdno, predolgo vdihavanje ni priporočljivo, paziti je treba da kdo ne pade v luknjo.
Zanimivosti
Vsekakor vreden ogleda je tudi bližnji Negovski grad, Krajinski park Negova in Negovsko jezero. V Negovskem gradu so uredili tudi stalno zbirko o pojavu slepic in prav tu lahko skupaj z otroki spoznate več o delovanje tega zanimivega pojava.
Negovsko jezero je bila na našem izletu točka, kjer smo se malo spočili, pojedli kekse in občudovali prelepo jesensko naravo.
Nedaleč stran pa se lahko ustavite tudi pri Vinski fontani Kapela (na Kapelskem Vrhu) in uživate v degustaciji vrhunski slovenski vin. Terasa ima prelep razgled, z lesenimi ležalniki in tudi bogato ponudbo brezalkoholnih pijač in prigrizkov, za naše najmlajše spremljevalce seveda.
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihVita, Olja in Juna priporočajo
Ivanjševski vrelec
Prav v okolici Radencev se nahaja največ naravnih vrelcev mineralne vode v Sloveniji.
Vrelce so ljudje izkoriščali kot stalen vir pitne vode in to zajemali v lončene posode, da je voda ostala hladna. Naravne vrelce so vaške skupnosti zajezile in uredile, da tečejo po ceveh, ponekod pa so jih izkoristili tudi za prodajo, npr. v Radencih.
V kolikor so vrelce odkrili v središču vasi, so jih poimenovali po tem kraju in tako je tudi v primeru vrelca v Ivanjševcih, kjer na dan priteka Ivanjševska slatina. Mi smo jo seveda morali poiskusiti in bili nad njenjim okusom presenečeni. Odlična je! Vzeli smo je še liter za na pot;)
Pri izviru boste opazili rdeče usedline. To je posledica železovih spojin, ki se izlivajo v okolico.