Cerkniško jezero 116

Cerkniško jezero

Regija Primorsko-notranjska
Izhodišče Jezerski Hram TGC
Dolžina poti 1 km
Trajanje poti 30min
Najprimernejši čas za obisk poleti, spomladi, jeseni
Primerno za vozički , nosilke , od 1 - 3 let , od 3 - 6 let , 6+ let , kolesa
Zahtevnost nezahtevna pot

Opis poti

 

Avtocesto “Ljubljana - Koper” zapustimo na izvozu Unec, se peljemo skozi Rakek in pridemo v Cerknico. Bodimo pozorni na oznako za Dolenje jezero, ki nas usmeri desno. Kmalu pridemo do vasi in parkiramo na velikem urejenem parkirišču nekoliko za njo.

Cerkniško jezero obsega 26 km2 in najbolje ga bomo doživeli, če ga obkrožimo s kolesom. Za tiste najmlajše pa bo dovolj že obisk kraterjev Cerkniškega jezera. Začnimo v vasi Dolenje jezero, kjer je domačin Vekoslav Kebe uredil Muzej Cerkniškega jezera. Delovanje vodnega sistema jezera nam bo prikazal na živi maketi, ogledamo pa si lahko tudi multivizijo o jezeru in se podučimo o življenju ob njem skozi čas. Za ogled požiralnikov v sušnem obdobju pojdimo iz zgoraj omenjenega parkirišča v smeri jezera. Zavijemo desno na prvi kolovoz, ki nas kmalu pripelje v “lunarno” razbrazdano pokrajino, kjer izginja voda. Na južnem delu jezera je zanimiv otok, na katerem stoji istoimenska vas. Fenomen presihajočega Cerkniškega jezera je po svetu zaslovel kot kraj, kjer lahko na istem mestu pasejo živino, orjejo njive ter lovijo ribe in se vozijo s čolni. Ko je jezero polno, predstavlja največjo jezersko površino v Sloveniji, nato pa presahne in razkrije svoje ekstenzivne kmetijske površine.

Skozi letne čase kaže popolnoma različne obraze in da res občutimo kaj sploh Cerkniško jezero je, se moramo semkaj vrniti večkrat, ob različnih letnih časih. Jezero si lahko ogledamo iz večih vogalov, predlagam pa, da začnemo v vasi Dolenje jezero, kjer so domačini uredili muzej o njihovi znamenitosti svetovnega formata.

 

Zanimivosti

Pripovedka o COPRNICAH IZ SLIVNICE

Bilo je pred mnogimi stoletji in skoraj tisočletji. Mogočni gozdovi so prekrivali široka področja Slivnice, Javornika, Snežnik vse tja do Trnovskega gozda. Ljudje so v dolini vsako leto zrli z nejevero proti vrhovom, ki so v sebi skrivali veliko strahov in vraževerja. Še posebno Slivnica se jim je zdela strašna, saj so pogosto videli dim, ki se je vil iz vrha proti temnim oblakom, ki so se kasneje razdivjali v strašne nevihte.

Ni ga bilo junaka, ki bi si upal približati tej skrivnostni gori, ki je skrivala vse vrste zdravilnih zelišč in tudi nekaterih skrivnosti, ki so se šele kasneje pokazale v vsej svoji veličini. Sčasoma so ljudje postali zelo radovedni in so silili v temne gozdove, saj je bilo v njih vse polno divjadi, ki so tako ali drugače popestrili jedilnik v krušni črni kuhinji. Nekega dne je mladi vaščan pomotoma zašel preveč globoko v gozd in ni našel več poti iz njega. Mračilo se je že in ni vedel kam kreniti saj ga je bilo zelo strah teme in nočnih klicev divjine. Ko je tako nekaj časa taval po temini gozda se mu je zazdelo, da nekje pred sabo navzgor po hribu vidi svetlobo. Pogumno je krenil na pot in kmalu prišel do vrha in tiste strašne jame, ki je zevala v globino. Iz nje so prihajale prečudovite ženske podobe in se zbirale okrog tabornega ognja, nad katerim se je v kotlu kuhala neka čorba, ki je mladeniču strašno dišala. Kar vleklo ga je tja, da bi si potešil lakoto. Mladenke so najprej sedele okoli ognja, potem pa se je začela razlegati glasba, ki je mladenkam pognala kri po žilah, da so začele plesati in se veseliti. Mladeniča je ves prizor tako očaral, da je pozabil kje je, kaj dela in zakaj je prišel. Dekleta pa so plesala vse hitreje in hitreje in kaj kmalu se je ves prizor strahovito spremenil, saj so zdaj dekleta plesala že kar po zraku, okoli dva metra nad zemljo. Mladenič je z odprtimi usti opazoval in se prestrašil vsega, kar je videl. Kot blisk se je pognal v nasprotni smeri in se ni ustavil prej, dokler ni zagledal svoje kolibe. Komaj je prestopil prag je začel pripovedovati kaj je videl in kako je ubežal. Ljudje mu sprva niso verjeli, a kasneje so vse pogosteje videli ples mladenk in skozi tisočletja so goro začeli klicati Coprniška gora.

 Tako je nastala legenda, ki se še danes kaže v povorki pustnih šem v sami zveličavni Uršuli, coprnici nad coprnicami.

 

Zemljevid

Naloži GPX

Cerkniško jezero
Koordinate izhodišča 45,773445
14,357402

Gostinski lokal v bližini

Jezerski Hram TGC ob Cerkniškem jezeru nudi odlično kavico in različne dobrote, ki potešijo male lačne trebuščke. Idealno za postanek na malici, slaščici ali okrepčilu ter osvežilni pijači. Prelepo urejena zunanja terasa in prijazna postrežba nas je prepričala, da se sem večkrat vrnemo. Prijazni tudi do hišnih ljubljenčkov, če le ti pridno ležijo ob lastniku:)


Dolenje Jezero 8g,

1380 Cerknica

 +386 1 7094 053 
 +386 41 561 870

Vita, Olja in Juna priporočajo

Za širši pogled na jezero oz. Cerkniško polje pa se povzpnimo na coprniško Slivnico ali Javornike.

Mi vam zaupamo zanimivo ljudsko legendo o usodni ljubezni mladega para, ki sta živela v davnih časih, prav tu, ob Cerkniškem jezeru.