Pot treh zvonov-Tržič s kolesom

Opis poti

Udin boršt je razdrapan kraški svet, ki buri domišljijo. A pot treh zvonov, ki se vije po severnem delu Udin boršta, je prijazna in nezahtevna za prav vse starosti. Mi smo se podali po poti treh zvonov že večkrat, tako peš, kot s kolesom. V nadaljevanju pa z vami delimo nekaj pomembnih informacij za pohodnike ali kolesarje.

Idejo za pot so dobili domačini Žiganje vasi, ko so pred leti na cerkvi Sv. Urha zamenjali tri zvonove. Ker se jim je zdelo škoda, da bi stare zavrgli, so se domislili, da bi z njimi označili pot, ki se vije okrog Udin Boršta. Od tod tudi ime Pot treh zvonov. Ker pa so bili cerkveni zvonovi preveliki, so jo opremili s tremi manjšimi zvonovi in znamenji.

Napotki za šoferje;) Iz Gorenjske avtoceste se usmerite proti Tržiču in nadaljujete proti kraju Križe, naprej proti Seničem in po nekaj 100m vožnje (sredi klanca) zavijete desno proti padalskemu pritajališču v Novakah. V kolikor boste za izhodišče izbrali Sebenje, pa bodite pozorni za oznako kraja, kjer zavijete desno proti  smučarski skakalnici.

Pot poteka med Sebenjami, Novaki pod Golnikom in Žiganjo vasjo dolga približno 9 kilometrov. Ker gre za nezahtevno pot, je primerna za vsakogar, tudi za družine z otroki.

Po Poti treh zvonov se lahko odpravite iz različnih izhodišč.

Ker smo sami ljubitelji padalcev, se je otrokom zdelo zanimivo, da bi pred izletom opazovali pristajanje pogumnih padalcev, ki vzletajo iz Gozda nad Seničnim in nato pristajajo na padalskem travniku v Novakah. To je bilo naše izhodišče.

Na uradni spletni strani Visit tržič pa priporočajo, da pot začnete v središču Sebenj,  nadaljujete mimo kmetije Pr' Obstarju, v smeri proti skakalnemu centru. Vsak izbere po svoje... prav vsi sklenemo krog, ko obiščemo vse tri zvonove;)

Na poti se lahko razmigamo tudi na dveh trim poligonih z vso potrebno opremo za ogrevanje in raztezanje.

Večji del hodimo po dobri makadamski gozdni poti, zato je pot prehodna skoraj v vsakem vremenu in vseh letnih časih. Primerna pa je tudi za gorske kolesarje;) Tu lahko dodamo le to, da se na nekaterih delih v gozdu pot tudi malo vzpne, naša 6 letnica je sicer pot prekolesarila sama, dva majhna opazovalca pa smo vozili v kolesarski prikolici. Pot je prekolesarila tudi naša babi, ki nam je kot domačinka pot in njene znamenitosti tudi predstavila in postregla s številnimi okoliškimi zanimivostmi;)