Grad Žovnek-Vransko s psom

Opis poti

Zanimiv iz poučen izlet. No, kar se tiče zgodovine mene zanima le info, kaj so moji včeraj jedli za kosilo in bom mogoče kot dodatek k briketkom dobila še danes za večerjo;) Pot je primerna za vohlanje, skakanje, tekanje in plezanje po štorih ob poti. Na vrhu pa prelep razgled izza ruševin ostanov gradu Žovnek. Srednji vek in glodanje kosti pod mizo...hmmm sebe si prav z lahkoto predstavljam v vlogi dvorskega lovskega psa;) 

Grad Žovnek je zagotovo eden najstarejših gradov na Slovenskem in vsekakor vreden obiska. Kdo so bili graditelji prvotnega gradu ni znano.

Malo zgodovine: Prvi znan lastnik, ki ga literatura omenja v 12. stoletju, je bila družina Savinjski. Ta se je okoli leta 1150 preimenovala v Žovneške. Žovneški gospodje so že ob prvem omenjanju v pisnih virih poleg družinskega gradu posedovali še grad Ojstrico v občini Tabor, Šenek nad Polzelo ter Libenstein nad Preboldom. V kasnejših letih so Žovneški postopno večali svoje posesti, finančno in vojaško moč in svoj ugled. Leta 1333 so Žovneški po odkupu druge polovice mesta Celje svoje upravno središče in bivališče preselili v Celje. Cesar Ludvik Bavarski je 16. aprila leta 1341 Friderka I. s posebno listino povišal v grofovski stan. Leta 1436 pa so bili Celjski grofje povišani v kneze.

Kljub temu da je celjski grad postal novo upravno središče Žovneških, so le ti ostali močno vezani na svoj matični grad in rodovne simbole. Grad Žovnek je ostal njihov družinski grad, na katerem so se kasnejši rodovi Celjskih grofov pogosto zadrževali. Po nasilni smrti zadnjega Celjskega kneza Ulrika II. leta 1456 pri Beogradu je grad Žovnek, kot tudi ostala posest Celjskih, prešel v last Habsburžanov, ki so novo lastnino upravljali s pomočjo oskrbnikov. Zadnji na gradu živeči lastnik je bil Jožef Čokl von Ruhethal, ki pa je leta 1816 v dolini zgradil novo graščino Žovnek in se iz starega gradu izselil. Po letu 1816, ko so se z gradu odselili zadnji tam živeči lastniki, je bil grad prepuščen propadanju. Danes je nekdaj mogočni grad prezentiran kot ruševina, ki se postopno obnavlja.

Vhod v grajski kompleks je urejen preko mostu skozi obnovljen vhodni portal. Dvodelni vhodni portal je bil namensko ločen za pešce in konjenike.

Levo od vhodnega portala stoji najbolj markantni del grajskih ruševin, okrogli obrambni stolp, ki je Žovneškim zanesljivo služil v obrambne namene. Stolp je dvonadstropna stavba, ki je imela nekoč osrednji del v prvem nadstropju, v katerem je bila grajska kapela. Mi smo pusili avto na parkirišču pod gradom in se peš podali po kratki in lepo urejeni poti proti gradu. Naša 2 letnica je pot prehodila sama, še hitrejši pa je bil spust z gradu v dolino. Na tem sprehodu je tempo narekovala naša živahna vižlica Juna, ki je bila navdušena nad našo izbiro za popoldanski nedeljski izlet.