Ljutomerski ribniki s psom
| Regija | Pomurska |
| Izhodišče | ob cesti |
| Dolžina poti | 1,6 km |
| Trajanje poti | 0,5-1 h |
| Najprimernejši čas za obisk | vsi letni časi |
| Zahtevnost | lahka pot |
Opis poti
Zanimiv in sproščujoč sprehod za celo družino. Tudi naša najmlajša leto in pol stara racačica je lepo počasi prehodila skoraj celo pot. Prelepa okolica, mir in čarobnost vode, vas bodo prepričali, da se sem še vrnete.
Zapeljemo se v Ljutomer, nato pa se peljemo proti Ormožu. Ko se Ljutomer konča, se najprej v levo odcepi cesta v Podgradje. Tu bo naše izhodišče. Po cesti hitro prispemo do Ljutomerskih ribnikov, katere markirana pot obide po desni strani. V Podgradju, levo ob cesti tik ob ribniku, opazite manjše neoznačeno makedamsko parkirišče, kjer lahko pustite avtomobil. Avtomobil pustite na sicer neoznačenem parkirišču (del makedamske poti) ob strani prvega ribnika. Peš pot naprej nas vodi po nekoliko ožji makedamski poti.
Okolica je naravnost čudovita in vseskozi smo bili deležni prave ptičje pevske simfonije. Tla znajo biti jeseni in spomladi ob močnejšem deževju precej razmočena, svetujemo, da se za sprehod zatorej dobro opremite. Ustrezna pohodna obutev zato ne bo odveč. V ter ob ribnikih domujejo številne živali, zato se tudi sami, kot obiskovalci vedimo ustrezno, da zaščitimo ta prelep okoliš.
Ste le streljaj stran od vsem dobro znanega in opevanega slovenskega Jeruzalema. Čeprav je pot od Ljutomerskih ribnikov do cerkvice na Jeruzalemu dobro znana, je za pohod z malimi mulčki predolga, zato smo si mi Jeruzalem ogledali naslednji dan. Pod opisanimi izleti najdete tudi ta čudovit izlet v kraju Jeruzalem in pot primerno za otroke, nad 4 leta strarosti. Nekaj malega zanimivosti o tem prelepem kraju, pa si lahko preberete v naslednjih vrsticah.
Jeruzalem s svojim svetim imenom, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi točkami in romarsko cerkvico sv. Marije, žalostne Matere Božje, upravičeno nosi ime nebeški kraj. O tem je prepričal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v današnji izraelski in palestinski Jerusalem. Tu se na višino 341 m iz doline povzpne Pomurska planinska pot, ki se mimo Železnih dveri in ribnikov nadaljuje proti Veržeju.
Zanimivosti
V bližini se nahaja Veržej, kjer si lahko ogledate EKOMUZEJ in znamenito staroslovansko hiško- ZEMLJANKO.
Zemljanka je preprosto slovansko bivališče oz. stanovanjska jama, za katero je značilno, da je bila vkopana v zemljo, zgornji, nadzemni del pa je bil pokrit z dvokapno strešno konstrukcijo, ki je segala do tal. Narejena je bila iz drobnih lesenih kolov, prepleta vejevja, slame ali trstike. Uporabljala se je za bivališče, shrambne in delovne prostore. Najdišče zemljanke je znano tudi v Veržeju.
Zgodovina Veržeja in njegov pomen sta tesno povezana z reko Muro. Že nekdaj je prav tu vodila čez Muro važna trgovska in vojaška pot, ki jo bilo potrebno vzdrževati in varovati. Po reki Muri so iz Gornje Štajerske in Solnograške v naše kraje dovažali sol in druge pomembne potrebščine, ki so jih skladiščili v Veržeju. Vse to so prebivalci Veržeja morali stražiti in braniti pred raznimi roparskimi tolpami, ki so čez reko Muro silili v naše kraje.
Veržej je bil v svoji zgodovini često žrtev roparskih tolp in vpadov. Kraj je še posebej veliko trpel pod Turki in Kruci. Leta 1605 so Turki požgali trg s cerkvijo vred. Kruci so bili bolj roparske tolpe kot vojaške čete, ki so v 17. in 18. stoletju iz Ogrske preko Mure prihajale ropat v naše kraje.
Iz teh časov so poznani hrabri verženski brambovci, imenovani "šicarji" (strelci), ki so zlasti po bitki s Turki pred Dunajem uživali takšen sloves, da jim je sam cesar Leopold I. podelil posebno priznanje in zastavo, ki so jo šicarji do 1. svetovne vojne ponosno nosili na vseh paradah. Nekatere junake izmed njih je ovekovečila ljudska fantazija, ki je spletla niz zanimivih zgodb, zlasti o slavnem Ropoši, strahu Krucev in Turkov. Celo Anton Aškerc mu je posvetil svojo pesem.
Pa veste odkod ime kraja VERŽEJ?
Ime kraja nekateri izvajajo prav iz tega obrambnega pomena, ki ga je imel trg Veržej. Beseda "Wernse", kakor je Veržej imenovan v starih listinah, namreč pomeni obramben nasip ali obrambno naselje v vodi, oziroma v močvirju.
Slovenska razlaga imena Veržej pa se naslanja na besedo rž in ržena polja, ki so valovila po obsežnih ravnicah vse naokoli. Zato bi se naj prvotno ime glasilo "v rži" ali "v erži", kar je dalo kasnejšo obliko Verži, oziroma sedanjo Veržej.
V Veržeju se nahaja tudi kamp, kjer lahko prenočite v eni od zemljank, seveda v sodobnejši varianti;) Kamp je odprt od 20. maja do 30. septembra.
In še navigacija za pomoč šoferju;)
EKOMUZEJ in kamp TRIO
Zavod Marianum za Vzgojno-Izobraževalno, socialno, kulturno in versko dejavnost Veržej
Puščenjakova ulica 1, 9241 Veržej
Zemljevid
Pelji me na izhodišče izleta
Prikaži pot v Google zemljevidihGostinski lokal v bližini
Picerija Oxygen
Vsi družinski člani tokrat glasujemo ZA PICO! Gostilna je dobro znana naokoli in veseli smo, da smo jo tudi mi odkrili. Odlične pice, z zanimivimi sestavinami, bodo navdušile še tako petičnega piconavdušenca! Vse pice lahko naročite tudi iz polnozrnatega testa in mi smo se prepričali, da so prav slastne! Picerija se nahaja v bližini našega izleta in kot lačni obiskovalci smo bili navdušeni tudi nad ekspresno postrežbo;)
Jeruzalemska cesta 13
Ljutomer
(02) 584 99 20
SPLETNA STRAN
Vita, Olja in Juna priporočajo
Jeruzalem in prelepi vinski grički. No nas so povsem očarali zgovorni klopotci v vinogradih!
Pa veste, kaj je KLOPOTEC?
Klopotec je lesena vetrnica v vinogradu, nasajena na visokem drogu, ki naj bi v vetru s klopotanjem odganjala ptice. V prleških vinogradih ima po navadi štiri vetrnice. Praviloma je vsak del iz drugačnega lesa. Pripisujejo mu posebno moč varovanja vinogradov, vendar pa ne le pred škodljivci.
pa še nekaj zanimivosti...
Klopotec je neizogiben del področij, kjer raste vinska trta v Sloveniji, Avstriji (kjer ga imenujejo klapotetz) in Hrvaški. Klopotec je eden od simbolov Slovenije.
V Sloveniji je klopotec najbolj razširjen v Prlekiji, Slovenskih goricah in Halozah. Klopotec se prvič omenja konec 17. sol.in začetku 18. stoletja, sprva naj bi jih postavljali na poljih, kasneje pa pretežno v vinogradih. Leta 1797 je tudi Leopold Volkmer v njegovi slovenski pesmi Tolažba enega vincerla omenil klopotec.
Klopotci so različno izdelani, v Slovenskih goricah ima dva para kril ali vetrnic, na Goričkem tri pare in na Avstrijskem Štajerskem štiri pare kril.
